VSL Sodba in sklep II Kp 15602/2021

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v odločbi o kazenski sankciji razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V nerazveljavljenem delu se izpodbijana sodba potrdi.

1Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja velike tatvine po 1. točki prvega odstavka 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 in mu na podlagi prvega odstavka 205. člena KZ-1 izreklo zaporno kazen štiri mesece. Na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je družbo B., d. o. o. s priglašenim premoženjskopravnim zahtevkom v višini 200,00 EUR napotilo na pot pravde. Na podlagi 74. in 75. člena KZ-1 je odločilo, da se obtoženemu odvzame protipravna premoženjska korist v višini 625,00 EUR. Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP je obtoženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2Zoper navedeno sodbo je vložil pritožbo okrožni državni tožilec iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona ter zaradi odločbe o kazenski sankciji in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženemu A. A. za kaznivo dejanje velike tatvine po prvem odstavku 205. člena KZ-1 v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 določi zaporno kazen sedem mesecev, nato pa prekliče taksativno navedene pogojne obsodbe in obtoženemu, upoštevaje določbe o steku, izreče enotno kazen tri leta in osem mesecev zapora.

3Sodišče druge stopnje po preučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijane sodbe ter podatkov spisa ugotavlja, da je utemeljena pritožba okrožnega državnega tožilca v delu, ki se nanaša na manjko prvostopenjske odločitve o prej pravnomočnih pogojnih obsodbah. Sodišče prve stopnje je v točki 14 obrazložitve izpodbijane sodbe izpostavilo večkratno kaznovanost obtoženca za premoženjska kazniva dejanja, pa tudi dejstvo, da mu je bila po storitvi obravnavanega kaznivega dejanja izrečena pogojna obsodba s sodbo Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. II K 62514/2023, z dne 26. 10. 2023, pravnomočna 21. 3. 2024, z določeno zaporno kaznijo 4 mesece in preizkusno dobo 2 leti za kaznivo dejanje tatvine v sostorilstvu. V izreku sodbe sodišča prve stopnje, kljub tedaj obstoječi očitni zakonski možnosti preklica omenjene pogojne obsodbe v skladu z določbo člena 60 KZ-1 ter prvim odstavkom člena 62 KZ-1, sodišče o prej pravnomočni pogojni obsodbi ni odločilo, na kar upravičeno opozarja pritožnik, ter s tem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP v obliki nasprotja med izrekom in razlogi sodbe.

4Pritožniku je pritrditi, da so v trenutku izreka prvostopenjske sodbe obtoženca bremenile pravnomočne sodbe z izrečeno pogojno obsodbo, in sicer po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II K 15025/2022, z dne 8. 11. 2022, ki je postala pravnomočna dne 19. 11. 2022, po sodbi Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. II K 84359/2022, z dne 29. 12. 2022, ki je postala pravnomočna dne 14. 2. 2023, po sodbi Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. II K 76610/2022, z dne 20. 7. 2023, ki je postala pravnomočna 28.9.2023, ter po sodbi Okrajnega sodišča v Kamniku opr. št. II K 62514/2023, z dne 26. 10. 2023, ki je postala pravnomočna 21. 3. 2024; pravnomočne sodbe so bile pretežno izrečene v zvezi s premoženjskimi kaznivimi dejanji, ki so bila storjena 12. 7. 2020, 5. 4. 2022, 5. 8. 2022 ter 13. 8. 2022, preizkusne dobe pa bodo potekle 14. 2. 2026, 21. 3. 2026, 28. 9. 2026 ter 19. 11. 2027. Sodišče prve stopnje je bilo sicer z dopisom Okrajnega sodišča v Kamniku z dne 4. 7. 2025 (l. št. 166) seznanjeno, da je nekaj od navedenih zadev priloženo spisu Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. I K 30599/2024, vendar pa je na dan izreka prvostopenjske sodbe pridobljena kaznovalna evidenca (l. št. 207) še vedno izkazovala, da odločitev v zvezi z njimi ni bila sprejeta.¹

5Sodišče prve stopnje se v izreku svoje sodbe nepravilno ni opredelilo do pravnomočnih pogojnih obsodb kljub temu, da je bilo z njimi seznanjeno in jih je vsaj deloma uporabilo tudi v obrazložitvi pri utemeljevanju izrečene zaporne kazni. Na podlagi pooblastila iz prvega in šestega odstavka člena 371 je pritožbeno sodišče zato, ker v zvezi s krivdorekom, odločbo o premoženjskopravnem zahtevku, odločbo o odvzemu protipravne premoženjske koristi ter stroškovno odločbo ni ugotovilo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (prvi odstavek člena 383 ZKP), navedeni deli pa tudi niso odvisni od odločbe o kazenski sankciji, pritožbi ugodilo in prvostopenjsko sodbo razveljavilo le v delu, ki se nanaša na odločbo o kazenski sankciji ter v tem delu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v nerazveljavljenem delu pa sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Zaradi narave sprejete odločitve pritožbenih navedb glede dolžine v sodbi sodišča prve stopnje izrečene zaporne kazni ni presojalo.

6V ponovljenem sojenju bo sodišče prve stopnje, ob določitvi ustrezne zaporne kazni za obravnavano kaznivo dejanje, moralo odločiti o (ne)preklicu pogojnih obsodb v pravnomočnih sodbah, v zvezi s katerimi preizkusne dobe še niso potekle, in izreči novo odločbo o kazenski sankciji ter za svojo odločitev navesti prepričljive razloge.

¹ Tako stanje pa je razvidno tudi iz kaznovalne evidence, pridobljene na dan pred sprejeto pritožbeno odločbo.