VSRS Sklep X DoR 134/2025-3

Revizija se dopusti glede vprašanja:

Ali je pravilna razlaga določb 192. člena ZEKom-2, po kateri mora naročnik, ki v posledici enostranske spremembe pogodbenih pogojev odstopi od naročniške pogodbe in terminalsko opremo obdrži, operaterju poleg akcijske cene, dogovorjene od sklenitvi pogodbe, plačati še dodaten znesek, tj. nadomestilo?

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 2., 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi, vloženi zoper odločbo toženke št. 38260-447/2023/16 z dne 23. 10. 2023, izpodbijano odločbo v celoti odpravilo in zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je tudi, da je toženka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v višini 469,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2Toženka je z izpodbijano odločbo odločila, da se zahtevku A. A. (v nadaljevanju stranka z interesom) ugodi tako, da mu mora tožnica v roku 15 dni od dokončnosti te odločbe odpisati znesek 55,72 EUR brez DDV po postavki "Vračilo prejete ugodnosti" na računu št. 2308147494410. Odločila je še, da v tem postopku niso nastali posebni stroški.

3Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je Upravno sodišče glede razlogov za odstop stranke z interesom od Pogodbe o zagotovitvi posebne ugodnosti (v nadaljevanju Pogodba), sklenjene s tožnico, pritrdilo stališču toženke, da je bolj prepričljiv sklep, da je stranka z interesom od nje odstopila zaradi spremembe splošnih pogojev in ne iz razlogov, ki so bili dejansko navedeni v obrazcu za odpoved (tj. zaradi nezadovoljstva s storitvami). Presodilo pa je, da je toženka kršila postopek, saj svojega videnja dejanskih okoliščin v zvezi s stroški¹ pred izdajo odločbe ni razkrila tožnici. Navedlo je še, da je toženka tudi nepopolno ugotovila dejansko stanje oziroma se njene odločitve o tem, zakaj odpisa tega zneska ne priznava ter mora zato tožnica znesek odpisati ponovno (brez dodatnih trditev, podanih šele na naroku), ne da preizkusiti. V zvezi z razlago petega in šestega oziroma tretjega odstavka 192. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju ZEKom-2) v primeru, kot je obravnavani, ko je kot ugodnost obravnavan nakup terminalske opreme po znižani ceni, je presodilo, da mora naročnik, ki po odstopu od pogodbe zaradi enostranske spremembe pogodbenih pogojev terminalsko opremo obdrži, plačati poleg dogovorjene (akcijske) cene še dodaten znesek, tj. nadomestilo.

4Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

5Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

6Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zato je predlogu za dopustitev revizije v tem delu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Gre za vprašanje razlage zakonske določbe 192. člena ZEKom-2, s katero je bila v slovenski pravni red prenesena določba 105. člena Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (v nadaljevanju EECC) in ki se nanaša na naročnikovo pravico do odstopa od naročniške pogodbe v primeru operaterjeve enostranske spremembe pogodbenih pogojev. Še zlasti se odpira vprašanje razlage narave oziroma dopustne višine naročnikovih obveznosti do operaterja po odstopu od pogodbe na tej podlagi v primeru, ko naročnik terminalsko opremo obdrži. Konkretno gre za vprašanje razlage pojma nadomestilo (za terminalsko opremo) in za vprašanje, kaj predstavlja akcijska cena za nakup terminalske opreme. Drugače povedano, ali je akcijska cena enaka ob sklenitvi pogodbe dogovorjeni ceni.

7O dopuščenem vprašanju, ki je zaradi jasnosti nekoliko preoblikovano vprašanje iz predloga, Vrhovno sodišče še ni odločalo. Odgovor nanj je pomemben za pravno varnost in presega pomen konkretne zadeve, saj je relevanten za nadaljnje odločanje v sporih med operaterji in končnimi uporabniki, ki potekajo pred toženko oziroma pred Upravnim sodiščem v podobnih primerih.

8V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

9Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

¹ Konkretno, da šteje, da tožničina trditev, da je stranki z interesom odpustila dolg v znesku 14,99 EUR, ni dokazana.