VSM Sklep EPVDp 80/2025

Pritožbi se ugodi. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom kot prepoznega zavrglo storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja je bilo storilcu izrečeno s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 210/2025 z dne 20. 6. 2025. Kot izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje štelo, da je sklep z dne 20. 6. 2025 postal pravnomočen dne 28. 8. 2025, ko je bil na storilčev naslov odpravljen sklep Višjega sodišča v Mariboru EPVDp 49/2025 z dne 21. 8. 2025, s katerim je to sodišče sklep EPVD 210/2025 z dne 20. 6. 2025 potrdilo. 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki se po določbi drugega odstavka 202.d člena Zakona o prekrških (ZP-1) lahko vloži v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, je tako potekel dne 12. 9. 2025, storilec pa je predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pri sodišču vložil 25. 9. 2025, kar je prepozno.

2Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje storilec po zagovornici, ki navaja, da je sodišče prve stopnje kot dan pravnomočnosti sklepa EPVD 210/2025 z dne 20. 6. 2025 zmotno štelo 22. 8. 2025, ko je prvostopenjsko sodišče prejelo sklep sodišča druge stopnje. Iz ZP-1 in ustaljene sodne prakse po stališču pritožbe pravnomočnost nastopi z dnem vročitve sklepa osebi, na katero se sklep nanaša. Storilcu je bil drugostopenjski sklep vročen s fikcijo dne 16. 9. 2025, kar pomeni, da je prvostopenjski sklep postal pravnomočen dne 16. 9. 2025 in ne dne 22. 8. 2025, kot to zmotno navaja sodišče v izpodbijanem sklepu. Po stališču pritožbe se je rok 15 dni od pravnomočnosti iztekel 1. 10. 2025, kar pomeni, da je storilec predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja dne 25. 9. 2025 vložil znotraj odprtega roka. Posledično pritožba predlaga, da sodišče ta predlog vsebinsko obravnava in mu ugodi.

3Pritožbi se ugodi.

4Pritožbeno sodišče po pregledu spisovnega gradiva in razlogov izpodbijanega sklepa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je sklep Okrajnega sodišča v Mariboru EPVD 210/2025 z dne 20. 6. 2025 postal pravnomočen dne 28. 8. 2025, to je z dnem odprave sklepa Višjega sodišča v Mariboru EPVDp 49/2025 na naslov storilca (pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje kot datum pravnomočnosti sklepa štelo 22. 8. 2025, je protispisna). Kot izhaja iz drugega odstavka 199. člena ZP-1, v primeru, ko je zoper prvostopenjsko odločbo vloženo pravno sredstvo, pravnomočnost nastopi z dnem, ko se drugostopenjska odločitev odpravi vlagatelju pravnega sredstva. Pritožbeno navajanje, da je sklep sodišča prve stopnje postal pravnomočen šele z dnem vročitve sklepa sodišča druge stopnje storilcu, je torej zmotno.

5Vendar pa pritožbeno sodišče v tej zvezi opozarja na pravilno tolmačenje praktičnega dometa določbe 2. odstavka 202.d člena ZP-1, skladno s katero se lahko predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja vloži v 15 dneh od pravnomočnosti odločbe o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja. Po stališču pritožbenega sodišča je v okviru te določbe potrebno ločevati (i) procesno situacijo, ko pravnomočnost sklepa sodišča prve stopnje nastopi neposredno z iztekom roka za vložitev pravnega sredstva, in (ii) procesno situacijo, ko pravnomočnost sklepa sodišča prve stopnje nastopi na podlagi odločitve višjega sodišča v pritožbenem postopku. Medtem ko v prvem primeru storilec razpolaga z vsemi podatki, ki so potrebni za izračun oziroma določitev datuma pravnomočnosti in s tem pričetka teka roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (to je datum vročitve sklepa in pritožbeni rok), pa v drugem primeru storilec s podatki, na podlagi katerih bi lahko izračunal datum pravnomočnosti sklepa sodišča prve stopnje, ne razpolaga. Storilec namreč ni seznanjen z dnem, ko pritožbeno sodišče obravnava njegovo pritožbo, niti z dnem, ko pritožbeno sodišče odpremi svojo odločitev sodišču prve stopnje in tudi za dan, ko sodišče prve stopnje drugostopno odločbo odpremi na njegov naslov, izve šele naknadno ob vročitvi oziroma poskusu vročitve sodnega pisanja. Upoštevajoč navedeno bi bilo po presoji pritožbenega sodišča stališče, da rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v primeru, ko sklep sodišča prve stopnje postane pravnomočen na podlagi potrditvenega sklepa sodišča druge stopnje, prične teči z dnem, ko se sklep drugostopnega sodišča odpremi na naslov storilca, pretogo oziroma nasprotju z namenom zakona, ki gotovo ni v tem, da se storilcem onemogoči pravočasna vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja iz razloga, ker so izkoristili zakonito pravno sredstvo (pritožbo) in posledično ne razpolagajo s podatki, na podlagi katerih bi lahko določili pričetek teka roka za vložitev tega predloga. Poleg namenske razlage v prid preseganju zgolj jezikovne razlage določbe drugega odstavka 202.d člena ZP-1 govorita tudi sistemska in logična razlaga. V obravnavani zadevi je bil storilcu sklep drugostopenjskega sodišča vročen s fikcijo dne 16. 9. 2025, se pravi se je storilec s pravnomočnostjo sklepa sodišča prve stopnje lahko seznanil šele 19 dni po tem, ko je ta pravnomočnost nastopila in 4 dni po tem, ko je potekel rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Fikcija vročitve je zakonit institut, urejen v 87. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), pri čemer po stališču pritožbenega sodišča dejstvo, da je bil storilcu sklep drugostopenjskega sodišča vročen s fikcijo, ne more imeti za posledico izgube možnosti vložitve predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja po določbah 202.d člena ZP-1. Drugačna razlaga bi pomenila, da si lahko storilec s tem, ko izkoristi pravno sredstvo (tj. pritožbo zoper sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja), poslabša svoj pravni položaj (tj. izgubi možnost predlagati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja), kar bi bilo v nasprotju z namenom pravice do pravnega sredstva v 25. členu Ustave RS.

6Ker je v obravnavani zadevi pravnomočnost EPVD sklepa sodišča prve stopnje nastopila na podlagi odločitve pritožbenega sodišča, storilcu pa so na tej podlagi tekli procesni roki za nadaljnja dejanja v postopku, je po presoji pritožbenega sodišča ob namenski, sistemski in logični razlagi določbe drugega odstavka 202.d člena ZP-1 torej potrebno šteti, da je 15-dnevni rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pričel teči z dnem vročitve sklepa sodišča druge stopnje storilcu, čeprav je bil sklep sodišča prve stopnje v tistem času že pravnomočen.

7Ob upoštevanju navedenega je potrebno pritrditi pritožbi, da je storilec predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v obravnavani zadevi vložil pravočasno. Posledično je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo. Na tej podlagi bo sodišče prve stopnje o storilčevem predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja odločilo vsebinsko.

8Glede na to, da je odločitev pritožbenega sodišča storilcu v korist, se sodna taksa ne določi.