VSM Sodba PRp 96/2023

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo ob zahtevi za sodno varstvo zagovornice pravne osebe A. d.o.o. in odgovorne osebe pravne osebe B. B., odvetnice C. C., po uradni dolžnosti odločbo o prekršku prekrškovnega organa spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper pravno osebo zaradi prekrška po 1. alineji prvega odstavka 15. člena Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami (v nadaljevanju ZVPNPP), kot je opisan v 1. točki izreka izpodbijane odločbe o prekršku, in zoper odgovorno osebo pravne osebe zaradi prekrška po drugem odstavku v zvezi s 1. alinejo prvega odstavka 15. člena ZVPNPP, kot je opisan v 2. točki izreka izpodbijane odločbe o prekršku, v skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) ustavilo (I. točka izreka), ter odločilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2Zoper takšno odločitev je pritožbo vložil prekrškovni organ zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Menil je, da v izreku odločbe ni pomanjkljivosti in je dovolj konkretiziran, zato do očitanih kršitev materialnega prava ni prišlo. Predlagal je, da se pritožbi ugodi, izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v meritorno odločanje o vloženi zahtevi za sodno varstvo.

3V odgovoru na pritožbo je zagovornica pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe nasprotovala pritožbi prekrškovnega organa in predlagala njeno zavrnitev.

4Pritožba ni utemeljena.

5V nasprotju s pritožbenim očitkom stališče sodišča prve stopnje, da se postopek ustavi, ker očitano dejanje pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe ni prekršek, saj izrek odločbe o prekršku ni dovolj konkretiziran in v izreku opisano dejansko stanje prekrška ne vsebuje vseh zakonskih znakov prekrška po 1. alineji prvega odstavka 15. člena ZVPNPP¹ in po drugem odstavku 15. člena ZVPNPP², ni materialnopravno zmotno. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno pojasnilo, kaj so obvezne sestavine izreka odločbe o prekršku po četrtem odstavku 56. člena ZP-1. Izhajajoč iz tega in upoštevajoč odločitev ter stališča Vrhovnega sodišča RS, ki je v primerljivi zadevi opr. št. IV Ips 25/2019 z dne 19. 11. 2019 že podalo razlago določb ZVPNPP, katerih kršitev se je v obravnavanem primeru očitala pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe, je sodišče prve stopnje nadalje pravilno ugotavljalo, ali iz konkretnega dela očitka pravni osebi in odgovorni osebi pravne osebe v izreku odločbe o prekršku z dne 12. 2. 2021 izhaja, katere so zahteve poklicne skrbnosti po 4. členu ZVPNPP³ in na kakšen način sta kršitelja ravnala z njimi v nasprotju do te mere, da sta uresničila zakonske znake očitanih prekrškov. Ker tudi po oceni pritožbenega sodišča ni jasno, kateri oziroma kakšen standard posebnih veščin in skrbnosti podjetja v razmerju do potrošnikov je prekrškovni organ upošteval ob izdaji odločbe o prekršku in s katerimi izvršitvenimi ravnanji sta kršitelja ta standard kršila, kar mora biti predhodno kumulativno izpolnjeno kot pogoj nepoštene poslovne prakse iz splošne prepovedi, določene v generalni klavzuli iz 4. člena ZVPNPP, je zaključek sodišča prve stopnje, da v izreku odločbe o prekršku opisano dejansko stanje prekrškov ne vsebuje vseh zakonskih znakov očitanih prekrškov, pravilen. Po ugotovljenem je sodišče prve stopnje odločbo o prekršku po uradni dolžnosti utemeljeno spremenilo ter postopek o prekršku zoper pravno osebo in odgovorno osebo pravne osebe pravilno ustavilo po določbi 1. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1.

6Na pravilnost sprejete odločitve ne vplivata odločbi Sodišča Evropske unije (C-435/11 in C-281/12), na kateri se je v pritožbi skliceval prekrškovni organ. Odločbi temeljita na razlagi določb Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta. Navedeni pravni akti so bili v pravni red Republike Slovenije preneseni z ZVPNPP (drugi odstavek 1. člena ZVPNPP). Razlago določb ZVPNPP, ki so relevantne tudi v obravnavanem primeru, je, kot je pojasnjeno že zgoraj, podalo Vrhovno sodišče RS v svoji odločbi z dne 19. 11. 2019, zato ravnanje sodišča prve stopnje, ki se je na ta kasneje sprejeta stališča oprlo, ni nepravilno.

7Zaradi zgoraj navedenega in ob odsotnosti kršitev, na katere je dolžno paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (159. člen ZP-1), se pritožba prekrškovnega organa na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 zavrne kot neutemeljena in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

¹ Z globo od 3.000 do 40.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik ali podjetnica posameznica, ki uporabi zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem (5. člen).
² Z globo od 300 do 2.000 eurov se lahko kaznuje za prekršek odgovorna oseba pravne osebe in samostojnega podjetnika posameznika, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka, torej ki med drugim uporabi zavajajočo poslovno prakso z zavajajočim ravnanjem (5. člen).
³ Nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov so prepovedane pred, med in po sklenitvi posla, ki je povezan z nakupom izdelka. Poslovna praksa je nepoštena, če nasprotuje zahtevam poklicne skrbnosti in v zvezi z izdelkom bistveno izkrivlja ali bi lahko izkrivljala ekonomsko obnašanje: povprečnega potrošnika, ki ga doseže ali mu je namenjena, ali povprečnega člana posebne ciljne skupine potrošnikov, če je namenjena posebni ciljni skupini potrošnikov. Zlasti so nepoštene poslovne prakse tiste, ki so: zavajajoče ali agresivne.