SEU odločba

1Višje sodišče v Mariboru, Sodna ulica 14, 2000 Maribor, Republika Slovenija (v nadaljevanju: predložitveno sodišče),

v izvršilni zadevi upnika: A. A., ..., Republika Avstrija, ki ga zastopajo mag. Rudolf Vouk, mmag. Maja Ranc, Mojca Erman, LL.M.(LSE), in dr. Roland Grilc, Komenskega ulica 12, 1000 Ljubljana, Republika Slovenija,

zoper dolžnika: B. d.o.o., ..., Republika Slovenija, ki ga zastopa Odvetniška pisarna Nataša Cehtl, Titova cesta 2A, 2000 Maribor, Republika Slovenija,

obravnava pritožbo upnika zoper sklep Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni (v nadaljevanju: sodišče prve stopnje) I 84/2024 z dne 27. 1. 2025, s katerim je sodišče prve stopnje kot prepozno zavrglo pritožbo upnika z dne 7. 1. 2025 zoper sklep z dne 17. 12. 2024.

2Predložitveno sodišče je s sklepom I Ip 518/2025-2 z dne 3. 11. 2025 prekinilo postopek odločanja o pritožbi zoper sklep z dne 17. 12. 2024, ker je zaradi vprašanj, ki se mu postavljajo v zvezi s pravom Evropske unije (v nadaljevanju EU), odločilo, da Sodišču EU predlaga sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju PDEU).

I. Predstavitev dejanskega stanja, postopka in trditev strank

3Upnik je pred sodiščem prve stopnje po svojem pooblaščencu (odvetniku v Republiki Sloveniji) vložil predlog za izvršbo zaradi izterjave denarne terjatve na podlagi izvršilnega naslova, in sicer potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, izdanega na podlagi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov, s katerim je bila kot evropski nalog za izvršbo potrjena sodba avstrijskega sodišča (Landesgericht für Zivilrechtssachen Graz), št. 34 Cg 41/21 y z dne 10. 2. 2022.

4Sodišče prve stopnje je 24. 5. 2024 izdalo sklep o izvršbi, s katerim je predlogu za izvršbo v celoti ugodilo. Banka je 30. 5. 2024 na podlagi nepravnomočnega sklepa o izvršbi opravila poplačilo upnikove terjatve v višini 46.483,75 EUR. Dolžnik je zoper sklep o izvršbi 6. 6. 2024 vložil ugovor, s katerim je sklepu o izvršbi v celoti nasprotoval. Upnik je 12. 6. 2024 predlagal, da sodišče ustavi izvršilni postopek, čemur je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 6. 2024 sledilo.

5Sodišče prve stopnje je s pozivom z dne 12. 6. 2024 upnika pozvalo, da odgovori na dolžnikov ugovor, in ga opozorilo na posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Upnik je 19. 6. 2024 odgovoril na dolžnikov ugovor in zahteval povrnitev stroškov odgovora na ugovor v višini 480,00 EUR.

6Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 17. 12. 2024 dolžnikov ugovor zavrnilo (točka I izreka) in odločilo, da upnik sam nosi svoje stroške odgovora na ugovor (točka II izreka). V zvezi z odločitvijo, sprejeto pod točko II izreka, je sodišče prve stopnje obrazložilo, da upnik v odgovoru na ugovor ni navedel nobenih dejstev, na podlagi katerih bi pospešil odločanje o ugovoru, saj je vso dokumentacijo priložil že k predlogu za izvršbo. Na tej podlagi je sprejelo odločitev, da mora upnik stroške, nastale z odgovorom na ugovor, nositi sam. V pravnem pouku sklepa je stranke poučilo o pravici do vložitve pritožbe, in sicer v roku 8 dni od prejema pisnega odpravka sklepa. Sklep z dne 17. 12. 2024 je bil upnikovemu pooblaščencu z naslovom v Republiki Sloveniji (Komenskega ulica 12, 1000 Ljubljana) vročen 19. 12. 2024, in sicer po varni elektronski poti v njegov varen elektronski predal, odprt v Republiki Sloveniji (v sistemu VEP.si ponudnika EIUS d.o.o.) in registriran v informacijskem sistem sodstva.

7Upnik¹ je po pooblaščencu 7. 1. 2025 (tj. 19. dan po vročitvi sklepa) vložil pritožbo zoper točko II izreka sklepa z dne 17. 12. 2024.² Pritožbo je utemeljeval z obrazložitvijo, da je bil odgovor na ugovor potreben, zaradi česar so bili potrebni tudi v zvezi z njim nastali stroški, ki jih je z vložitvijo ugovora upniku povzročil dolžnik. Če upnik odgovora ne bi vložil, bi se namreč dolžnikove navedbe v ugovoru štele za resnične.

8Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 27. 1. 2025 upnikovo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ zavrglo. Obrazložilo je, da se je 8-dnevni rok za pritožbo upnika zoper sklep z dne 17. 12. 2024 iztekel 27. 12. 2024, zaradi česar je pritožba, ki jo je upnik vložil šele 7. 1. 2025, prepozna.

9Upnik je zoper sklep z dne 27. 1. 2025 po pooblaščencu dne 30. 1. 2025 vložil pravočasno pritožbo. V pritožbi je navedel, da upnik živi v Avstriji in ne razume slovenskega jezika. Izpostavil je, da je bil 19. 12. 2024, ko je bil pooblaščencu upnika vročen izpodbijani sklep, četrtek, v osmih dneh do 27. 12. 2024 pa so bili božični prazniki (25. 12. 2024 in 26. 12. 2024) in dva prosta dneva (sobota, 21. 12. 2024, in nedelja, 22. 12. 2024). Poleg tega z izjemo trgovin v dopoldanskih urah na sveti večer, 24. 12. 2024, ne delajo uradi in pisarne. Od osmih dni so bili po mnenju upnika za vložitev pritožbe na razpolago le trije delovni dnevi (20., 23. in 27. 12. 2024). Pojasnil je, da bi bilo za pravočasno vložitev pritožbe potrebno, da bi pooblaščenec že prvi dan, ko je odločbo prejel, to posredoval stranki, da bi pošta prispela že naslednji dan, da bi se stranka odzvala še isti dan in pooblaščencu podala nalog, naj vloži pritožbo in da bi pooblaščenec zadnji dan pritožbo tudi izdelal in odposlal. Menil je, da je to neživljenjsko, saj predpostavlja, da ima pooblaščenec v obravnavi le ta spis in da tudi stranka nima drugih opravkov in ne sme biti odsotna. Prav tako niti odvetnik niti stranka v času božičnih praznikov ne bi smela imeti kakšnega dneva dodatnega dopusta. Nadalje je izpostavil, da je treba upoštevati tudi jezikovno problematiko, saj mora pooblaščenec stranki takoj prevesti vsebino sklepa, da stranka sploh lahko sprejme odločitev. Stranka pa nima niti dneva za razmislek, ali naj vloži pritožbo ali pa naj takšen korak glede na s tem povezane stroške opusti. Poleg tega ima stranka tudi pravico, da razume pravno sredstvo, ki ga vlaga, zaradi česar ji je treba prevesti tudi pritožbo, kar pa v 8-dnevnem roku ni izvedljivo, še zlasti, če je zaradi praznikov in dela prostih dni dejansko na razpolago le 3-dnevni rok. Upnik je v pritožbi tudi opozoril na tek roka pri vročitvah v tujino in se skliceval na zadevo C-7/21 in na odločbo Ustavnega sodišča RS Up-648/23, Up-738/20, U-I-344/20. Menil je, da je sodišče prve stopnje napačno izračunalo rok, ki je bil upniku na razpolago za pritožbo. Nadalje je navedel, da so v Avstriji od 24. decembra do 6. januarja sodne počitnice, ko roki ne tečejo, in da se stranka v tujini lahko zanese na to, da med sodnimi počitnicami ne rabi biti pozorna na morebitna sodna pisanja in potek rokov. Prav tako je trdil, da je 8-dnevni rok v neskladju s pravili EU in nasprotuje tudi ustavnopravno zagotovljeni pravici do poštenega sojenja. V zvezi z nasprotovanjem pravu EU je trdil, da 8-dnevni rok nasprotuje členu 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina). Izpostavil je, da pritožba, ki je edino pravno sredstvo zoper sklep, ni učinkovito pravno sredstvo, če jo je treba vložiti v osmih dneh in je pod razumnimi pogoji praktično nemogoče upoštevati ta rok. Menil je, da takšno določilo nasprotuje tudi prvemu odstavku člena 67 PDEU. Pritožbenemu sodišču je predlagal, naj Sodišču EU v odločanje predloži predhodno vprašanje v zvezi s skladnostjo ureditve tretjega odstavka 9. člena ZIZ, ki predvideva 8-dnevni pritožbeni rok, s prvim odstavkom člena 18 PDEU in prvim odstavkom člena 47 Listine. Prav tako je predlagal, da sodišče pri Ustavnem sodišču RS vloži zahtevo za oceno ustavnosti v zvezi s presojo skladnosti 8-dnevnega roka z Ustavo RS.

10O navedeni pritožbi upnika zoper sklep z dne 27. 1. 2025 zdaj odloča predložitveno sodišče. Za presojo utemeljenosti pritožbe je bistveno vprašanje, ali je mogoče šteti, da je upnik pritožbo zoper sklep z dne 17. 12. 2024, ki jo je vložil šele 7. 1. 2025, tj. 19. dan po vročitvi sklepa, vložil pravočasno.

11Ob tem predložitveno sodišče še pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 12. 6. 2024 izvršilni postopek sicer ustavilo, kar pa ne pomeni, da ne bi bilo več treba odločiti o dolžnikovem ugovoru in o stroških postopka, ki so nastali v zvezi z ugovorom. Ker je banka znesek, za izterjavo katerega je bila dovoljena izvršba, v skladu z določbami ZIZ dolžniku odtegnila in upniku nakazala še pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, dolžnik pa je zoper sklep o izvršbi pravočasno ugovarjal, ima dolžnik kljub ustavitvi postopka izvršbe pravni interes, da sodišče o njegovem ugovoru vsebinsko odloči. Če bi se namreč izkazalo, da je upnik predlog za izvršbo vložil neutemeljeno in bi sodišče sklep o izvršbi razveljavilo ter upnikov predlog za izvršbo zavrnilo, bi bil dolžnik od upnika upravičen zahtevati povrnitev zneska, ki ga je prejel v okviru izvršbe in, če mu upnik zneska ne bi vrnil prostovoljno, v tej zvezi vložiti predlog za nasprotno izvršbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 67. člena ZIZ.³

II. Pravni okvir

Slovensko pravo:

- Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ)⁴

12Prvi in tretji odstavek 9. člena ZIZ določata:

„Zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače.

[...]

Pritožbo in ugovor je treba vložiti v osmih dneh od vročitve sklepa sodišča prve stopnje, če ni v zakonu drugače določeno.“⁵

1315. člen ZIZ določa:

„V postopku izvršbe in zavarovanja se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno.“

14Peti odstavek 38. člena ZIZ določa:

„Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.“

1557. člen ZIZ določa:

„Izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči sodišče upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena tega zakona.

Rok za odgovor na ugovor je osem dni.“

16Prvi, drugi in tretji odstavek 58. člena ZIZ določajo:

„Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, sodišče odloči o ugovoru. Pri tem šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.

Če upnik v odgovoru na ugovor ugovoru nasprotuje, sodišče glede na okoliščine primera razpiše narok za obravnavo ugovora ali pa izda sklep brez naroka.

V odgovoru na ugovor mora upnik navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere je opiral predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.“

- Zakon o pravdnem postopku (ZPP)⁶

17111. člen ZPP določa:

„Roki se računajo po dnevih, mesecih in letih.

Če je rok določen po dnevih, se ne všteje dan vročitve ali sporočitve oziroma dan dogodka, od katerega je treba šteti rok, temveč se vzame za začetek roka prvi naslednji dan.

Roki, ki so določeni po mesecih oziroma po letih, se končajo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu oziroma letu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če tega dneva v zadnjem mesecu ni, se konča rok zadnji dan v tem mesecu.

Če je zadnji dan roka sobota, nedelja, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, se izteče rok s pretekom prvega prihodnjega delavnika.“

18Prvi in drugi odstavek 137. člena ZPP določata:

„Kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, se vročajo pisanja njemu, če ni v tem zakonu drugače določeno.

Če ima stranka več zakonitih zastopnikov ali pooblaščencev, zadostuje, da se pisanje vroči enemu izmed njih. “

19Prvi in osmi odstavek 142. člena ZPP določata:

„Tožba, sodna odločba, zoper katero je dovoljena posebna pritožba, izredno pravno sredstvo in nalog za plačilo sodne takse za vlogo iz prvega odstavka 105.a člena tega zakona in vabilo stranki na poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo, če poravnalni narok ni bil razpisan, se vročajo osebno stranki, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 141.a členom tega zakona.

[...]

Šteje se, da je vročitev opravljena osebno stranki, če je pisanje vročeno zakonitemu zastopniku ali pooblaščencu.“

20Prvi in drugi odstavek 343. člena ZPP določata:

„Prepozno, nepopolno ali nedovoljeno pritožbo zavrže s sklepom predsednik senata sodišča prve stopnje brez naroka.

Pritožba je prepozna, če je bila vložena po preteku zakonskega roka zanjo.“

Pravo EU:

21Prvi odstavek člena 20 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov (Uredba 805/2004)⁷ določa:

„1. Brez poseganja v določbe tega poglavja ureja postopke izvršbe zakonodaja države članice izvršbe.

Sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe.“

22Prvi odstavek člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (Listina)⁸ določa:

„Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, določenimi v tem členu.“

23Prvi in četrti odstavek člena 67 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU)⁹ določata:

„1. Unija vzpostavi območje svobode, varnosti in pravice ob spoštovanju temeljnih pravic in različnih pravnih sistemov in izročil držav članic.

[...]

4. Unija olajšuje dostop do sodnega varstva, zlasti z načelom vzajemnega priznavanja sodnih in izvensodnih odločb v civilnih zadevah.“

24V uvodnih izjavah št. 5 in 6 Uredbe (EU) 2020/1784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o vročanju sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah (vročanje pisanj) (prenovitev) (Uredba 2020/1784)¹⁰ je navedeno:

„(5) Čezmejno vročanje bi bilo treba razumeti kot vročanje iz ene države članice v drugo državo članico.

(6) Ta uredba se ne bi smela uporabljati za vročanje pisanj pooblaščenemu zastopniku stranke v državi članici sodišča, temveč bi se morala uporabljati za vročanje vsakršnega pisanja stranki v drugi državi članici, če se takšno vročanje zahteva po pravu države članice sodišča, ne glede na to, ali je bilo pisanje vročeno zastopniku stranke.“

25Člen 1 Uredbe 2020/1784 določa:

„1. Ta uredba se uporablja za čezmejno vročanje sodnih in izvensodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah. Ne uporablja se zlasti za davčne, carinske ali upravne zadeve ali za odgovornost države članice za dejanja ali opustitve dejanj pri izvajanju javne oblasti (acta iure imperii).

2. Z izjemo člena 7 se ta uredba ne uporablja, kadar naslov osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ni znan.

3. Ta uredba se ne uporablja za vročanje pisanja v državi članici sodišča pooblaščenemu zastopniku osebe, ki ji je treba vročiti pisanje, ne glede na prebivališče te osebe.“

III. Razlogi za vložitev predloga za sprejetje predhodne odločbe

26Predložitveno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je bil sklep z dne 17. 12. 2024 po podatkih spisa v skladu s 137. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ upniku vročen tako, da je bil vročen njegovemu pooblaščencu v Republiki Sloveniji, in sicer po varni elektronski poti, v njegov varen elektronski predal, odprt v Republiki Sloveniji. Ker v obravnavani zadevi tako ne gre za čezmejno vročanje, se zdi očitno, da v zvezi z vročanjem upniku ne pride v poštev uporaba Uredbe 2020/1784, ki se na podlagi izrecne določbe člena 1 te uredbe ne uporablja za vročanje pisanj v državi članici sodišča pooblaščenemu zastopniku osebe, ki ji je treba vročiti pisanje. Zato se tudi zdi očitno, da za presojo začetka teka roka za pritožbo zoper sklep z dne 17. 12. 2024 ni relevantna sodba Sodišča EU v zadevi C-7/21 in da rok za vložitev pritožbe zoper sklep z dne 17. 12. 2024 ni začel teči šele po izteku dvotedenskega roka za zavrnitev sprejema pisanja iz tretjega odstavka člena 12 Uredbe 2020/1784, ampak naslednji dan po vročitvi sklepa pooblaščencu upnika (tretji odstavek 9. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 111. člena ZPP, prvim odstavkom 137. člena ZPP in osmim odstavkom 142. člena ZPP).

27Na podlagi prvega odstavka člena 20 Uredbe 805/2004 se postopek izvršbe, ki se opravlja na podlagi sodbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, opravlja po določbah zakonodaje države članice izvršbe, sodba pa se izvrši pod istimi pogoji kot sodba, izdana v državi članici izvršbe. V obravnavani zadevi to pomeni, da se tudi za izvršitev sodbe avstrijskega sodišča, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, uporabljajo določbe ZIZ, vključno z določbo o 8-dnevnem roku za pritožbo, vsebovano v tretjem odstavku 9. člena ZIZ. V zvezi z dolžino tega roka pa se postavlja vprašanje, ali rok 8 dni stranki omogoča učinkovito uveljavljanje njene pravice do pravnega sredstva, kot je določena v prvem odstavku člena 47 Listine, in ali je na ta način zagotovljeno uresničevanje zaveze o vzpostavitvi območja svobode, varnosti in (zlasti) pravice ter olajšan dostop do sodnega varstva, kot to določata prvi in četrti odstavek člena 67 PDEU.

28Takšno vprašanje se še zlasti postavlja v okoliščinah konkretnega primera, ko je bil sklep z dne 17. 12. 2024 pooblaščencu upnika vročen v četrtek, 19. 12. 2024, in sta bila nato drugi in tretji dan roka sobota in nedelja (21. in 22. 12. 2024), peti dan roka je bil predbožični dan (sveti večer), 24. 12. 2024, ko je tako v Republiki Sloveniji kot v Republiki Avstriji delovni čas večine tako javnih kot zasebnih subjektov skrajšan, šesti in sedmi dan roka (25. in 26. 12. 2024) sta bila nato praznika, šele zadnji, osmi dan roka (27. 12. 2024) pa je bil zopet delovni dan. Ker se po slovenskem pravu v rok vštevajo tudi sobote, nedelje, prazniki in drugi dela prosti dnevi ter se rok podaljša le, če se izteče na soboto, nedeljo ali praznik oziroma drug dela prost dan, tako da se v tem primeru izteče s pretekom prvega prihodnjega delovnika (četrti odstavek 111. člena ZPP), sta v obravnavanem primeru imela upnik oziroma njegov pooblaščenec za pripravo in vložitev pritožbe dejansko na voljo le štiri delovne dni, od katerih je bil eden 24. 12. 2024. Ob tem tudi ni mogoče spregledati, da je upnik tuj državljan s prebivališčem v Avstriji, ki (po navedbah pooblaščenca) ne razume slovenskega jezika, zaradi česar mora, kot v pritožbi opozarja tudi upnik, pooblaščenec, da bi stranki lahko predstavil vsebino prejetega sklepa in da bi se stranka lahko odločila, ali naj pooblaščenec zoper sklep vloži pritožbo, sklep ustrezno prevesti in stranki tudi pojasniti možnosti v zvezi z vložitvijo pritožbe, njenim predvidenim uspehom in stroški, ki so s tem povezani. Nato pa pripraviti in na sodišče vložiti tudi ustrezno obrazloženo pritožbo. Tudi če ima stranka pooblaščenca se zdi, da bi glede na opisane okoliščine rok 8 dni lahko bil prekratek in dejansko ne bi omogočal uveljavitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva, zaradi njega pa bi lahko bil stranki otežen dostop do sodnega varstva.

29Posledično se tako postavlja vprašanje, ali ni določba prvega odstavka člena 47 Listine, ki določa pravico do učinkovitega pravnega sredstva, v povezavi s prvim in četrtim odstavkom člena 67 PDEU v nasprotju z nacionalno ureditvijo iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ, v skladu s katero dolžina roka tudi za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče odloči o upnikovih stroških odgovora na ugovor, znaša 8 dni in ki se na podlagi prvega odstavka člena 20 Uredbe 805/2004 uporablja v primeru, ko se postopek izvršbe na podlagi sodbe, izdane v drugi državi članici in potrjene kot evropski nalog za izvršbo, vodi pred sodiščem v Republiki Sloveniji. Od odgovora na to vprašanje in, če je odgovor pozitiven, od odgovora na naslednji vprašanji, in sicer, kakšen rok za vložitev pritožbe bi bil primeren, da takšnega nasprotja ne bi bilo, oziroma ali bi bil primeren tudi rok, krajši od 19 dni od vročitve sklepa, pa je odvisna odločitev predložitvenega sodišča o upnikovi pritožbi v obravnavani zadevi. Upnikova pritožba bi se namreč lahko izkazala za utemeljeno le, če bi se izkazalo, da rok 8 dni za vložitev pritožbe ni primeren in da bi bilo kot primeren rok za vložitev pritožbe zoper sklep o stroških odgovora na ugovor zoper sklep o izvršbi mogoče šteti rok najmanj 19 dni

IV. Vprašanja za predhodno odločanje

30Na podlagi zgoraj obrazloženega predložitveno sodišče na podlagi člena 267 PDEU Sodišču EU predlaga, da odloči o naslednjem vprašanju:

1. Ali je prvi odstavek člena 47 Listine v zvezi s pravico do učinkovitega pravnega sredstva v povezavi s prvim in četrtim odstavkom člena 67 PDEU treba razlagati tako, da nasprotuje nacionalni ureditvi iz tretjega odstavka 9. člena ZIZ, ki se na podlagi prvega odstavka člena 20 Uredbe 805/2004 uporablja v primeru, ko se postopek izvršbe na podlagi sodbe, izdane v drugi državi članici in potrjene kot evropski nalog za izvršbo, vodi pred sodiščem v Republiki Sloveniji, in v skladu s katero rok za pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče odloči o upnikovih stroških odgovora na ugovor, znaša 8 dni, pri čemer takšen rok velja tudi v primeru, ko je imela stranka iz druge države članice, ki ne razume jezika, v katerem je sklep izdan, in jezika, v katerem je treba vložiti pritožbo, ima pa pooblaščenca v Republiki Sloveniji, ki mu je bil sklep tudi vročen, za pripravo in vložitev pritožbe zoper sklep dejansko na voljo zgolj 4 delovne dni?

Če je odgovor na prvo vprašanje pritrdilen, pa še o naslednjih vprašanjih:

2. Kakšen najkrajši rok za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je odločeno o stroških upnikovega odgovora na ugovor, bi bil primeren, da takšnega nasprotja ne bi bilo?

3. Ali bi bil, da takšnega nasprotja ne bi bilo, za vložitev pritožbe primeren rok, krajši od 19 dni od vročitve sklepa, s katerim je odločeno o stroških upnikovega odgovora na ugovor?

------------------------

1Pooblaščenec upnika je v pritožbi pri zapisu imena upnika sicer zapisal ime ... namesto pravilno A. Vendar pa, glede na to da je pooblaščenec k pritožbi zoper sklep z dne 17. 12. 2024 priložil tudi pooblastilo upnika A. A. in upoštevaje dejstvo, da se vsi ostali v pritožbi navedeni podatki o upniku (priimek, naslov) ujemajo s podatki upnika, predložitveno sodišče ne dvomi, da je pooblaščenec pritožbo vložil v imenu upnika A. A. in da je pri zapisu imena upnika prišlo zgolj do pisne napake, kot je to pooblaščenec upnika pojasnil tudi v vlogi z dne 18. 8. 2025.

2Pritožbo zoper sklep z dne 17. 12. 2024 je vložil tudi dolžnik, predložitveno sodišče pa je s sklepom I Ip 518/2025-1 z dne 3. 11. 2025 njegovo pritožbo zoper točko I izreka sklepa z dne 17. 12. 2024 zavrnilo, pritožbo zoper točko II izreka sklepa z dne 17. 12. 2024 pa zaradi pomanjkanja pravnega interesa kot nedovoljeno zavrglo.

3Tako tudi sodna praksa slovenskih sodišč:

VSM sklep I Ip 5/2022 (ECLI:SI:VSMB:2022:I.IP.5.2022),

VSM sklep I Ip 65/2022-2 (ECLI:SI:VSMB:2022:I.IP.65.2022.2),

VSM sklep I Ip 199/2022 (ECLI:SI:VSMB:2022:I.IP.199.2022),

VSM sklep I Ip 276/2022 (ECLI:SI:VSMB:2022:I.IP.276.2022),

VSL sklep I Ip 1203/2023 (ECLI:SI:VSLJ:2023:I.IP.1203.2023),

VSC sklep I Ip 37/2024 (ECLI:SI:VSCE:2024:I.IP.37.2024),

VSC sklep II Ip 36/2024 (ECLI:SI:VSCE:2024:II.IP.36.2024).

4Uradni list RS, št. 51/98, s spremembami in dopolnitvami.

5V zvezi s pritožbo zoper sklep, s katerim sodišče odloči o stroških odgovora na ugovor, ni posebnih določb v zvezi s pravico do pritožbe. Prav tako ni določen drugačen pritožbeni rok.

6Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami.

7UL L 143, 30. 4. 2004, str. 15-39.

8UL C 202, 7. 6. 2016, str. 389–405.

9UL C 202, 7. 6. 2016, str. 47–360.

10UL L 405, 2. 12. 2020, str. 40–78.