VSL Sodba VII Kp 57417/2019

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba spremeni tako, da se

obdolženega po 358. členu Zakona o kazenskem postopku (ZKP)

oprosti obtožbe,

da je komu vzel tuje premične stvari, da bi si jih protipravno prilastil, s tem, da je 8. 2. 2019 na gozdni parceli št. 0000, k. o. ..., last A. A., posekal in razžagal štiri gabrova drevesa v skupni vrednosti 560,00 EUR, s čimer si jih je protipravno prilastil na škodo A. A.,

s čimer naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1.

Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun.

1Z uvodoma navedeno sodbo je Okrajno sodišče v Novem mestu obdolženca spoznalo za krivega kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let in s posebnim pogojem, da v roku enega meseca od pravnomočnosti sodbe oškodovanki A. A. plača 560,00 EUR. Po drugem odstavku 105. člena ZKP je obdolženec dolžan oškodovanki kot tožilki A. A. plačati premoženjskopravni zahtevek v višini 560,00 EUR, za razliko, to je za znesek 440,00 EUR, pa se jo napoti na pravdo. Odločilo je tudi, da je obdolženec po prvem odstavku 95. člena ZKP dolžan plačati stroške kazenskega postopka, kar bo odmerjeno po pravnomočnosti sodbe.

2Zoper sodbo se je pravočasno pritožil obdolženec iz razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti očitanega mu dejanja, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3Pooblaščenci oškodovanke kot tožilke so v odgovoru na pritožbo predlagali njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Ob preizkusu izpodbijane sodbe pritožbeno sodišče ugotavlja, da v opisu kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe niso ustrezno konkretizirani vsi zakonski znaki obdolžencu očitanega mu kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1.

5Po presoji pritožbenega sodišča je bistvo kazenskopravnega očitka obdolžencu v obravnavani zadevi odvzem in protipravna prilastitev drv, ne gabrovih dreves. V konkretnem delu opisa kaznivega dejanja v izreku izpodbijane sodbe je sicer navedeno, da je obdolženec posekal in razžagal štiri gabrova drevesa v skupni vrednosti 560,00 EUR, s čimer si jih je protipravno prilastil na škodo A. A. Vendar pa pritožbeno sodišče, ob upoštevanju ugotovitev dokaznega postopka in razlogov izpodbijane sodbe, ugotavlja, da toliko, torej 560,00 EUR, znaša vrednost sedmih nasutih metrov polen drv dolžine 30 cm, ne pa vrednost štirih gabrovih dreves, ki naj bi si jih obdolženec protipravno prilastil na škodo A. A. - njihova skupna vrednost namreč znaša 333,75 EUR.¹

6Ker je kazenskopravni očitek očitno v odvzemu in prilastitvi drv, ne gabrovih dreves, posledično posek in razžaganje ne predstavljata ravnanj, ki bi ju bilo mogoče opredeliti kot izvršitveno ravnanje kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1. Izvršitveno ravnanje tatvine je odvzem stvari, to je ravnanje, s katerim storilec proti volji dotedanjega imetnika pridobi dejansko (fizično) oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogoči dotedanjemu lastniku. Za odvzem se zahtevajo naslednji elementi: (i) stvar mora biti pred odvzemom v dejanski oblasti druge osebe, (ii) storilec mora stvar pridobiti proti volji te osebe in (iii) storilec mora pridobiti dejansko oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogočiti prejšnjemu lastniku.² Po presoji pritožbenega sodišča opis dejanja v obravnavani zadevi ne konkretizira ustrezno zakonskega znaka kaznivega dejanja odvzema stvari, saj v njem niso navedene okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da je obdolženec predmet kaznivega dejanja (ki so, kot pojasnjeno drva, ne drevesa), odvzel na način, da bi pridobil dejansko (fizično) oblast nad stvarjo in jo hkrati onemogočil prejšnjemu lastniku. Zgolj poseg in požaganje za konkretizacijo zakonskega znaka odvzema stvari v tem smislu ne zadostujeta.

7Ker iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ne izhajajo vsi znaki očitanega mu kaznivega dejanja tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1, je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe obdolženca izpodbijano sodbo spremenilo tako, da ga je iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe.

8V posledici izreka oprostilne sodbe je pritožbeno sodišče na podlagi določbe prvega odstavka 98. člena ZKP v zvezi s prvim odstavkom 96. člena ZKP odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca obremenjujejo proračun.

9Do pritožbenih navedb obdolženca se pritožbeno sodišče ni opredelilo, saj je glede na sprejeto odločitev njihov preizkus postal brezpredmeten.

¹ Ugotovitve sodnega izvedenca B. B., kot izhajajo iz njegovega pisnega in na glavni obravnavi ustno podanega izvedenskega mnenja.
² Merc K., člen 204, r. št. 15 v: Korošec D., Filipič K. in Zdolšek S. (2019): Veliki znanstveni komentar posebnega dela KZ-1, Uradni list RS in Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani.