VSL Sklep IV Cp 1295/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se VI. točka izreka izpodbijanega sklepa razveljavi.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne in se v izpodbijanem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo: da A. A. (prva nasprotna udeleženka) in B. A. (drugi nasprotni udeleženec) posvojita mld. C. C. in s tem prevzameta vse pravice in dolžnosti kot starša; posvojiteljica se v rojstno matično knjigo vpiše kot mati, posvojitelj pa kot oče mld. C. C. (I. do III. točka izreka); da preneha rejništvo A. A. za mld. C. C., da preneha skrbništvo nad mld. C. C., ki ga izvaja center za socialno delo in ta po svojih pooblaščenih delavcih, ter preneha preživninska obveznost D. C. do mld. C. C. (IV. točka izreka), priimek C. C. se spremeni iz C. v A. in ime iz C. v Č. (V. točka izreka); stiki mld. otroka z biološko materjo D. C. potekajo po dogovoru med njima, če oziroma ko si bo otrok stikov želel (VI. točka izreka). Vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožuje prva udeleženka D. C. (pritožnica) iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi (prav: spremeni) in zavrne predlog predlagatelja, podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožnica se z odločitvijo sodišča ne strinja. Mld. C. C. je njen biološki sin in ves čas se je trudila, da bi imela z njim stike. Ti so bili sicer redki, vendar se je vedno potrudila, da je na stik prišla, včasih sama, včasih so prišli še stari starši mld. C. C. Ne držijo navedbe sodišča, da so bili stiki s strani pritožnice vsa leta neprimerni, vsebina stikov pa nekvalitetna, da naj bi pritožnica na stikih mld. C. C. pogosto kritizirala, ga žalila, nanj vpila, v času stikov veliko preklinjala, da ni izpolnjevala predhodno danih obljub ter da naj bi bila na stikih tudi fizično nasilna do mld. C. C. Stike je izvajala tako, kot je najbolje vedela in znala.

Mld. C. C. je bil staršema odvzet s sklepom Okrožnega sodišča v Kranju III N 78/2022 z dne 14. 7. 2013. Pritožnica se s tem ni strinjala in še vedno meni, da do odvzema sploh ne bi smelo priti ter zanj ni bilo razlogov.

Pritožnica še vedno enkrat na teden pokliče prvo nasprotno udeleženko in se poskuša pogovoriti z njo, vendar so pogovori glede C. C. kratki, prva nasprotna udeleženka pove zelo malo informacij o C. C., odgovorom na vprašanja se izmika. Vedno ima izgovore, zakaj C. C. ob pogovoru ni prisoten. Razlog za posvojitev tudi ne more biti zavračanje stikov mld. C. C. s pritožnico.

Glede na to, da je pritožnica udeleženka postopka in biološka mati mld. C. C., v postopku je bila zaslišana in ima pravico navajati dejstva ter predlagati dokaze, bi sodišče moralo upoštevati tudi njeno mnenje glede posvojitve mld. C. C. Predlagala je tudi zaslišanje starih staršev C. C. po očetovi strani, ki se tudi ne strinjata, da bi bil mld. C. C. posvojen. Iz njunega lastnoročnega zapisa izhaja njuno stališče in mnenje glede posvojitve. S posvojitvijo se tudi ne strinjata stara mama mld. C. C. E. C. in njegova sestra F. C. Pritožnica je predlagala zaslišanje vseh teh oseb, sodišče pa zaslišanj ni izvedlo. Zato je storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Glede posvojitve bi torej sodišče moralo upoštevati nestrinjanje pritožnice in ostalih družinskih članov mld. C. C.

Nepravilna je tudi odločitev sodišča v VI. točki izreka, da stiki mld. C. C. s pritožnico potekajo po dogovoru med njima oziroma, ko si bo C. C. stikov želel. Pritožnica si prizadeva, da bi imela stike z mld. C. C. in ga vsak teden pokliče po telefonu, vendar se od oktobra 2024 na telefon oglasi le prva nasprotna udeleženka, ki za mld. C. C. vedno najde izgovor, zakaj ne želi ali ne more priti k telefonu. Pritožnica si prizadeva tudi, da bi imel C. C. stike in dober odnos z njenim mlajšim sinom G.. C. C. se tudi dobro razume s starimi starši, zato je pomembno, da se stiki med njimi obdržijo in so redni. Sodišče je odločilo napačno, ko ni točno določilo, kdaj in koliko naj bi imela pritožnica stikov s sinom C. C.

3Pritožba ni utemeljena.

4Posvojitev je posebna oblika varstva otrok, s katero nastane med posvojiteljico ali posvojiteljem in otrokom enako razmerje, kakor je med starši in njihovimi otroci (9. člen Družinskega zakonika, DZ). Starševska skrb je celota obveznosti in pravic staršev, da v skladu s svojimi zmožnostmi ustvarijo razmere, v katerih bo zagotovljen celovit otrokov razvoj (prvi odstavek 6. člena DZ). 7. člen DZ določa, da starši v vseh dejavnostih v zvezi z otrokom skrbijo za korist otroka. Otroke vzgajajo s spoštovanjem do njihove osebe, individualnosti in dostojanstva, skrb in odgovornost za otroka pa ima prednost pred vsem drugim. V korist otroka delajo takrat, ko, zlasti ob upoštevanju osebnosti otroka, njegove starosti in razvojne stopnje ter hotenj, primerno zadovoljujejo njegove materialne, čustvene in psihosocialne potrebe z ravnanjem, ki kaže na njihovo skrb in odgovornost do otroka, ter mu nudijo primerno vzgojno vodstvo in ga spodbujajo v njegovem razvoju.¹

5Pritožnica navaja, da se ni strinjala z odločitvijo o odvzemu mld. otroka staršema, tj. z odločitvijo o odvzemu starševske skrbi, in še vedno meni, da do odvzema sploh ne bi smelo priti, vendar te navedbe v predmetnem postopku niso pravno relevantne. Odločitev o tem, da se staršema mld. C. C. odvzame starševska skrb, je namreč pravnomočna, saj je sklep o odvzemu starševske skrbi II N 78/2022 z dne 14. 7. 2023 postal pravnomočen dne 22. 8. 2023, dejstvo odvzema starševske skrbi pa, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz izpiska iz matičnega registra o rojstvu za mld. C. C. (A13).

6Glede na navedeno je sodišče prve stopnje utemeljeno navedlo, da privolitev bioloških staršev mld. C. C. za posvojitev ni potrebna. V skladu z 218. členom DZ, ki določa pogoje za posvojitev otroka, namreč ni potrebna privolitev tistega od staršev, ki mu je bila odvzeta starševska skrb ali ki trajno ni sposoben izraziti svoje volje. Nasprotovanje posvojitvi s strani pritožnice ob povedanem ni odločilno, prav tako pa tudi ne nasprotovanje s strani ostalih bioloških sorodnikov mld. C. C., tj. starih staršev po očetovi strani, stare matere po materini strani in njegove sestre. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo dokazne predloge pritožnice za zaslišanje prič H. H. in I. H. ter F. C. in E. C. ter to utemeljeno obrazložilo v 6. točki obrazložitve. Priči H. H. in I. H. (babica in dedek po očetovi strani) naj bi izpovedala o nestrinjanju s posvojitvijo, o tem, da imata C. C. rada in da se imajo na stikih lepo, čemur je sodišče prve stopnje verjelo že brez zaslišanja prič, svoje stališče sta izrazila tudi v svoji izjavi, ki jo je sodišče upoštevalo, utemeljeno pa je navedlo, da okoliščine, o katerih naj bi priči izpovedali, pri odločanju o predlogu v predmetni zadevi niso ključnega pomena. Enako velja tudi za priči E. C. (babico C. C. po materini strani) in F. C. (C. C. sestro), ki naj bi prav tako izpovedali, da posvojitvi nasprotujeta. Drugačne pritožbene navedbe in navedba, da je sodišče prve stopnje, ker predlaganih prič ni zaslišalo, storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, tako niso utemeljene. Neutemeljena pa je ob obrazloženem tudi navedba, da bi sodišče glede posvojitve moralo upoštevati nestrinjanje matere in ostalih družinskih članov.

7Neutemeljene so pritožbene navedbe glede ugotovitev sodišča o tem, kakšna je bila vsebina stikov pritožnice z mld. C. C., saj je sodišče te zaključke napravilo na podlagi spisovne dokumentacije spisa opr. št. III N 78/2022, pritožnica pa zaključke sodišča izpodbija le z njihovim zanikanjem in navedbo, da je mld. C. C. njen biološki sin in se je ves čas trudila, da bi prišel živet nazaj k njej ter se trudila za stike. Prritožnica navaja, da razlog za posvojitev ne more biti zavračanje stikov mld. C. C. z njo, glede česar pa je že sodišče prve stopnje navedlo, da pritrjuje materi, da zavračanje stikov ni razlog za posvojitev. Vendar pa je sodišče prve stopnje, po ugotovitvi, da je odnos mld. C. C. z materjo tako porušen, da bi vrnitev v primarno družino zanj pomenila veliko stisko, posledično pa nazadovanje na vseh področjih njegovega življenja, kar bi lahko bistveno ogrozilo njegov napredek in razvoj, poudarilo, da je v konkretnem primeru C. C. zavračanje stikov z materjo posledica dejstva, da slednja vse od otrokovega rojstva z njim ni uspela vzpostaviti zaupnega in ljubečega odnosa, zaradi česar mld. C. C. nanjo ni navezan. Njuna odtujenost in interesna različnost, poleg materinega neuvida v lastna dejanja, pa so temeljni razlogi za posvojitev in s strani C. C. izraženo željo, da ga rejnika posvojita.

8Sodišče prve stopnje je pri odločitvi utemeljeno upoštevalo tudi voljo mld. C. C., da bi bil posvojen. Razloge o tem je navedlo v 18. točki obrazložitve, pri čemer je njegovo voljo ocenilo kot pristno in iskreno. Ugotovilo je, da posledice posvojitve razume, in sicer, da bo postal otrok rejnikov, dobil pa bo tudi njun priimek. Teh zaključkov sodišča pritožnica v pritožbi ne izpodbija. Prav tako ne izpodbija zaključkov sodišča prve stopnje o tem, da obstajajo formalni pogoji za posvojitev, ki jih je sodišče ugotovilo v 19. do 20. točki obrazložitve, glede zaključka, da v tem primeru privolitev bioloških staršev ni potrebna, pa je sodišče druge stopnje razloge navedlo že predhodno. Tudi razlogov o pogojih, predpisanih za vodenje postopka za ugotavljanje pogojev za posvojitev in zaključkov v zvezi z izbiro posvojiteljev pritožnica ne izpodbija. Na razloge sodišča prve stopnje, ki so pravilni, se zato sodišče druge stopnje le sklicuje in jih, v izogib ponavljanju, ne povzema.

9Kot je nadalje ugotovilo sodišče prve stopnje, je CSD J. izpostavil, da gre v konkretnem primeru za dolgoletno rejništvo, saj je mld. C. C. v rejniško družino nameščen že 15 let, v tem času pa sta A. A. in B. A. dokazala, da želita in tudi dejansko zanj ustrezno skrbita, zato CSD meni, da bi bila posvojitev mld. C. C. v korist, temu mnenju se je pridružil tudi predlagatelj. V družini se je tekom rejništva vzpostavilo ravnovesje, povezanost in navezanost kot v običajni družini. Med nasprotnima udeležencema in mld. C. C. se je izoblikovala čustvena vez, ki jo lahko primerjamo z vezjo, ki obstaja med starši in otroci. Njihov odnos je dober, poleg tega ima mld. C. C. pri njiju zagotovljene ustrezne pogoje za bivanje in celovit razvoj, tudi težave, ki so prišle skozi obdobje pubertete, so uspešno reševali ob pomoči centra. Sodišče je zato zaključilo, da je bodočima posvojiteljema korist otroka na prvem mestu in da želita otroka pripraviti na samostojno življenje in mu zagotoviti zdrav razvoj. Izbiro srednje šole sta rejnika prepustila mld. C. C., pri izbiri ga podpirata, v prihodnosti ima mld. C. C. namen domačo kmetijo širiti s povečanjem živine, rejnika pa tudi z ohranjanjem kmetije sledita željam mld. C. C. in ga pri njegovih načrtih za prihodnost v celoti podpirata. Mld. C. C. je bil v sedanji rejniški družini deležen vse skrbi in podpore kot v običajni družini, zato je sodišče ugotovilo, da mu bo slednja tudi v bodoče nudila optimalne pogoje za nadaljnji razvoj, posvojitev mld. C. C. pa je slednjemu v korist. Tudi teh ugotovitev in zaključkov pritožnica ne izpodbija.

10Utemeljena pa je pritožba zoper odločitev sodišča v VI. točki izreka o stikih mld. C. C. s pritožnico, ki potekajo po dogovoru med njima, oziroma ko si bo C. C. stikov želel. O stiki pritožnice z mld. C. C. je bilo že odločeno s pravnomočnim sklepom Okrožnega sodišča v Kranju III N 78/2022 z dne 14. 7. 2023, s katero je bilo odločeno tudi o odvzemu starševske skrbi, in sicer, da stiki potekajo vsako zadnjo soboto v mesecu od 10. do 12. ure na območju Občine ... Ta odločba je samostojna podlaga za stike med pritožnico in mld. C. C., kljub posvojitvi. Otrok lahko stike z biološkim staršem ohrani tudi po posvojitvi, kot z osebo, s katero je družinsko povezan (prvi odstavek 142. člena DZ, ki ga je sodišče prve stopnje upoštevalo kot samostojno podlago za odločitev o stikih). V del odločbe o odvzemu starševske skrbi, ki ureja stike med otrokom in starši, lahko sodišče kljub naknadni posvojitvi otroka poseže le ob pogojih iz 173. člena DZ. ²

11173. člen DZ določa, da sodišče enemu ali obema od staršev, pa tudi osebi, ki je s sodno odločbo ali poravnavo pridobila pravico do stikov z otrokom, omeji ali odvzame pravico do stikov, če je otrok zaradi teh stikov ogrožen in je mogoče le z omejitvijo ali z odvzemom pravice do stikov v zadostni meri zavarovati njegove koristi. Takšnih okoliščin sodišče prve stopnje ni ugotovilo, saj je svojo odločitev o stikih oprlo na dejstvo, da je mld. C. C. dovolj star, da se lahko sam dogovori za stik, trenutno pa si stikov z materjo ne želi in jih odklanja, ni pa izključil te možnosti v prihodnje. Vsebina stikov pred izdajo izpodbijanega sklepa pa je, kot izhaja iz samega sklepa, takšna, kot je bila že v času odločanja o odvzemu starševske skrbi.³ Ob obrazloženem sodišče prve stopnje ni imelo podlage za spremembo pravnomočne odločitve o stikih med pritožnico in mld. C. C.

12Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in VI. točko izreka izpodbijanega sklepa (odločitev o stikih) razveljavilo. V ostalem delu pa je, ker tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (druga in tretja točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, ZNP-1).

13V skladu s 101. členom ZNP-1, ki določa, da o stroških postopka za varstvo koristi otroka sodišče odloči po prostem preudarku, nosi pritožnica, ki s pritožbo v pretežnem delu ni uspela, sama svoje stroške pritožbenega postopka.

¹ UPRS sodba III U 206/2020.
² Glej M. Čujovič v Komentar družinskega zakonika, Ljubljana, Uradni list RS, 2019, str. 597.
³ Mld. C. C. sicer stike zavrača z navedbo, da so dolgočasni in tečni ter ne prenese, da ga na njih zaslišujejo.