VSL Sodba in sklep VII Kp 25818/2021

I. Pritožbi zagovornika se delno ugodi in se izpodbijana sodba v odločbah o krivdi, kazenski sankciji, premoženjskopravnih zahtevkih in stroških kazenskega postopka v delih, ki se nanašajo na kazniva dejanja pod točkama I/1 in I/3 (a do h) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem delu se pritožba zagovornika zavrne kot neutemeljena in se v nerazveljavljenem delu, glede kaznivega dejanja pod točko I/2 izpodbijane sodbe, v odločbah o krivdi, premoženjskopravnem zahtevku in stroških kazenskega postopka, potrdi, po uradni dolžnosti pa v odločbi o kazenski sankciji spremeni tako, da se obdolžencu A. A., na podlagi petega odstavka 208. člena KZ-1 izreče

kazen 3 (treh) mesecev zapora.

1Okrajno sodišče v Novem mestu je z izpodbijano sodbo (pod točko I) obdolženca A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja tatvine po drugem odstavku v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, kaznivega dejanja zatajitve po petem odstavku 208. člena KZ-1 ter osmih kaznivih dejanj po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1. Sodišče je obdolžencu za kaznivo dejanje tatvine na podlagi drugega odstavka 204. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 določilo kazen tri mesece zapora, za kaznivo dejanje zatajitve na podlagi petega odstavka 208. člena KZ-1 določilo kazen 3 mesece zapora ter za vsako od osmih kaznivih dejanj tatvine na podlagi drugega odstavka 204. člena KZ-1 določilo po tri mesece zapora za vsako kaznivo dejanje. Na podlagi 3. točke drugega odstavka 53. člena KZ-1 je sodišče obdolžencu za vsa kazniva dejanja skupaj izreklo enotno kazen dve leti in pet mesecev zapora. Sodišče je obdolžencu na podlagi drugega odstavka 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) naložilo v plačilo premoženjskopravne zahtevke, in sicer družbi B. d. o. o. v višini 43,33 EUR in 116,48 EUR, s presežkom priglašenega premoženjskopravnega zahtevka pa je družbo napotilo na pravdo; oškodovancu C. C. v višini 100,00 EUR; oškodovani družbi D. d. d. 245,00 EUR, 45,98 EUR in 43,92 EUR; oškodovani družbi E. d. o. o. k. d. v višini 42,79 EUR; oškodovani družbi F., d. o. o. v višini 97,30 EUR; oškodovani družbi G., d. o. o. v višini 39,99 EUR ter oškodovani družbi H. d. o. o. v višini 92,54 EUR škode, vse v roku treh mesecev od pravnomočnosti sodbe, pod izvršbo. Po četrtem odstavku 95. člena ZKP je obdolženca oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, razen morebitnih krivdno povzročenih stroškov.

2Na podlagi 2. in 4. točke 357. člena ZKP je pod točko II zavrnilo obtožbo zoper obdolženca, da je storil enajst kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1. V tem delu je oškodovane družbe I. d. o. o., J. d. d., K. d. o. o. in L. d. o. o., na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP s priglašenimi premoženjskopravnimi zahtevki napotilo na pravdo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da v zavrnilnem delu stroški kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada zagovornika bremenijo proračun, v kolikor se jih da izločiti iz skupnih stroškov.

3Zoper sodbo se je pritožil zagovornik obdolženca, ki vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi zoper obsodilni del v celoti ugodi in izpodbijano sodbo v obsodilnem delu spremeni v zavrnilno sodbo tako, da se zavrnejo obtožbe, da je obdolženi storil kazniva dejanja pod točko I.1., I.2., I.3.a.-h. izreka izpodbijane sodbe; da se točka I.II. izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se oškodovane družbe s premoženjskopravnimi zahtevki napoti na pravdo; da se točka I.III. izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da stroški bremenijo proračun. Podredno pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo v obsodilnem delu v celoti razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

4Pritožba je delno utemeljena.

Glede predlogov oškodovancev za pregon

5Pritožba očita, da je sodišče prve stopnje prekršilo predpise kazenskega postopka o vprašanju, ali je podana obtožba upravičenega tožilca oziroma ali je podan predlog oškodovanca za pregon, s čimer naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Pritožba očita še, da v primeru oškodovane družbe G. d. o. o., pooblastila področni vodji M. M. ni podelil zakoniti zastopnik družbe. Dalje pritožba očita, da izpodbijana sodba za nobeno od desetih očitanih kaznivih dejanj nima razlogov o tem kdo in kdaj je podal predlog za pregon, da je tako ni mogoče preizkusiti glede vprašanja pravočasnosti podaje predlogov za pregon in ali so predloge podali pooblaščeni predstavniki oškodovancev, s čimer naj bi bila podana absolutna bistvena kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

6Na podlagi tretjega odstavka 204. člena KZ-1 se kazenski pregon za kaznivo dejanje po drugem odstavku 204. člena KZ-1 začne na predlog oškodovanca. Na podlagi prvega odstavka 52. člena ZKP je potrebno predlog podati v šestih mesecih od dneva, ko je upravičenec izvedel za kaznivo dejanje in storilca. Na podlagi 136. člena ZKP državni tožilec ne more vložiti obtožnega predloga, če ne predloži dokaza, da je podan potreben predlog.

7Kadar je oškodovanec pravna oseba, lahko voljo za pregon storilca z vložitvijo predloga za pregon izjavijo njeni zakoniti zastopniki oziroma pooblaščenci, zaposleni pa lahko poda predlog za pregon le na podlagi posebnega pooblastila.¹ Sodišče mora po uradni dolžnosti paziti, ali je navedena procesna predpostavka podana, sicer se kazenski postopek ne more začeti, vendar sodišče samo predloga ne pribavlja. To mora storiti državni tožilec, preden začne kazenski pregon.² Če se tekom postopka ugotovi, da procesna predpostavka, tj. predlog za pregon, ni podana, ali če je predlog za pregon naknadno umaknjen, se more postopek končati.³ Sodišče prve stopnje je na vprašanje izpolnjenosti procesnih predpostavk dolžno ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. Že pred vsebinskim odločanjem mora preizkusiti, ali so podane procesne predpostavke, kamor spada tudi ugotavljanje, ali je predlog za kazenski pregon v imenu oškodovanca podala upravičena oseba in ali je to storila pravočasno.

8Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi za vsako kaznivo dejanje posebej navedlo, da je bil podan predlog za pregon, kje v spisu se nahaja, kdo ga je podal in kakšna je bila njegova funkcija pri oškodovani družbi, pri tem pa ni navedlo ali so bila osebam, ki so podale predloge za pregon, dana pooblastila za podajo predloga. Iz spisovnega gradiva ne izhaja, da bi osebe, ki so podale predloge za pregon, predložile potrebna pooblastila, razen pooblastila, s katerim je dne 16. 1. 2023, izvršni direktor družbe G., d. o. o., N. N., pooblastil področno vodjo M. M., za prijavo prekrškov in kaznivih dejanj izvršenih zoper to družbo.

9Utemeljene so zato pritožbene navedbe, da sodba nima razlogov o tem ali so predloge za pregon pravočasno podale pooblaščene osebe gospodarskih družb. Prvostopenjsko sodišče se do vprašanja obstoja procesne predpostavke predloga za pregon v obrazložitvi izpodbijane sodbe ni opredelilo. Iz spisovnega gradiva prav tako ne izhaja, da bi sodišče prve stopnje v postopku preverjalo pooblaščenost oseb, ki so podale predloge za pregon. V prilogah spisa se sicer nahajajo pooblastila pooblaščencev oškodovanih gospodarskih družb, ki so družbo zastopali na glavni obravnavi, a te osebe niso podale predlogov za pregon. V prilogah spisa se prav tako nahajajo pooblastila dana osebam, ki so podale predlog za pregon, a se ta pooblastila nanašajo zgolj na zastopanje in pričanje v postopku, ne pa tudi na podajo predloga za pregon, razen v primeru gospodarskih družb G. d. o. o. in H. d. o. o., kar bo pojasnjeno v nadaljevanju. Iz zapisnikov glavne obravnave prav tako ne izhaja, da bi sodišče preverjalo pooblastila oseb, ki so podale predloge za pregon v imenu gospodarskih družb.

10Glede predloga za pregon, ki naj bi ga v imenu gospodarske družbe G. d. o. o. podala M. M., pritožba očita, da je pooblastilo, ki ga je predlogu za pregon priložila, dne 16. 1. 2023 podpisal izvršni direktor N. N., ki pa naj bi zakoniti zastopnik družbe postal šele 25. 6. 2024. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba o pravilnosti in pravočasnosti podaje predloga za pregon družbe G. d. o. o. nima razlogov in tako ni mogoče preizkusiti ali je pooblastilo podelil zakoniti zastopnik družbe.

11Glede predloga za pregon, ki naj bi ga v imenu gospodarske družbe H. d. o. o., po pooblastilu podala O. O., pritožba očita, da pooblastila predlogu za pregon ni priložila. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba o pravilnosti in pravočasnosti podaje predloga za pregon družbe H. d. o. o. nima razlogov in tako ni mogoče preizkusiti ali je predlog za pregon podala pooblaščena oseba.

12Na podlagi zgoraj navedenega pritožbeno sodišče zaključuje, da izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih in je tako podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP.

Glede kaznivega dejanja zatajitve

13Glede kaznivega dejanja zatajitve po petem odstavku 208. člena KZ-1, zoper oškodovanca C. C. gre izpostaviti, da iz točke 19 obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da se je sodišče prve stopnje sklicevalo na predlog za pregon v spisu, iz katerega jasno izhaja, da ga je dne 29. 10. 2020, tj. dan po storitvi kaznivega dejanja, podal prav oškodovanec C. C., ki je predlog za pregon tudi podpisal (I K 25818/2021, list. št. 28).

14Iz navedenega izhaja, da je sodišče prve stopnje preverilo izpolnjenost procesnih predpostavk glede kaznivega dejanja zoper oškodovanca C. C. ter da so procesne predpostavke glede podaje pravočasnega predloga za pregon izpolnjene. Pritožbeno sodišče zato v tem delu zaključuje, da kršitev po 5. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.

15Pritožba nadalje očita, da izpodbijana sodba nima konkretnih in zadostnih razlogov o telesnih karakteristikah in posebnostih na podlagi katerih bi bilo mogoče z gotovostjo potrditi, da je oseba na posnetkih varnostnih kamer prav obdolženec ter da sodišče prve stopnje ni s policistom ali z izvedencem ugotovilo telesnih karakteristik in posebnosti, po katerih je bil obdolženec prepoznan.

16Na podlagi ZKP sodišče pravno pomembna dejstva ugotavlja z izvajanjem dokazov, tj. z opravo hišne ali osebne preiskave, zaslišanjem obdolženca, zaslišanjem prič, z ogledom ter z zaslišanjem izvedenca. Za potrebe ugotavljanja pravno pomembnih dejstev lahko sodišče tudi zaseže predmete. Na podlagi drugega odstavka 3. člena ZKP pa mora biti sodišče prepričano o obstoju pravno pomembnega dejstva, na katerega bo oprlo obsodilno sodbo.

17Sodišče prve stopnje je v točkah 20, 21, 14, 15 in 16 ter točki 7 obrazložitve izpodbijane sodbe navedlo razloge o tem, kako se je prepričalo, da je na posnetkih nadzornih kamer banke v P., prav obdolženec. V točki 15 obrazložitve izpodbijane sodbe je navedlo, da je policist R. R., ki je obdolženca na posnetku prepoznal takoj in brez vsakega dvoma, tega tudi osebno poznal, saj ga je od leta 2019 dalje večkrat obravnaval zaradi številnih tatvin in različnih prekrškov. Sodišče prve stopnje pa je tudi obrazložilo zavrnitev dokaza z izvedencem za prepoznavo obrazov, saj da so vsi posnetki oškodovanih družb dovolj razločni, da je na njih glede na telesne značilnosti (postav, frizura, gibanje) in v povezavi z izpovedbami policistov, ki so obdolženca dobro poznali, mogoče nedvomno ugotoviti, da gre na posnetkih za obdolženca.

18Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, da je lahko policist R. R. obdolženca na posnetku nadzorne kamere z gotovostjo prepoznal kljub temu, da ni izvedenec za ugotavljanje prepoznave oseb po posnetkih. Poleg tega ne gre prezreti, da pritožba niti ne očita, da na posnetku nadzornih kamer banke v P. ni obdolženec. Ker je policist R. R. obdolženca prepoznal takoj in brez vsakega dvoma, na podlagi že obrazloženega poznanstva z obdolžencem, se sodišče prve stopnje tudi ni bilo dolžno posebej opredeliti do telesnih karakteristik po katerih je policist obdolženca prepoznal, sodišče pa ni dolžno izvesti vseh dokaznih predlogov, če se je o pravno pomembnih dejstvih že prepričalo z izvedbo drugih dokazov. Pritožbeno sodišče v tem delu zaključuje, da so v tem delu podani razlogi o odločilnih dejstvih ter kršitev po 11. točki 371. člena ZKP ni podana.

19Pritožbeno sodišče je po uradni dolžnosti izpodbijano sodbo v nerazveljavljenem delu v odločbi o kazenski sankciji spremenilo tako, da je za kaznivo dejanje zatajitve po potem odstavku 208. člena KZ-1 zoper oškodovanca C. C. obdolžencu izreklo kazen treh mesecev zapora. Na podlagi petega odstavka 208. člena KZ-1 se storilca kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta, sodišče pa je pri izreku kazenske sankcije obdolžencu upoštevalo enake olajševalne in obteževalne okoliščine, kot jih je v izpodbijani sodbi navedlo sodišče prve stopnje.

20Glede na navedeno kršitev in posledično delno razveljavitev izpodbijane sodbe, se pritožbeno sodišče ni ukvarjalo s preostalimi pritožbenimi navedbami zagovornika.

21Sodišče prve stopnje bo v ponovljenem postopku upoštevalo, da sodišče pazi na izpolnjenost procesnih predpostavk po uradni dolžnosti ves čas postopka, razloge o izpolnjenosti procesnih predpostavk pa mora navesti v obrazložitvi sodbe, še posebej, če ti iz spisovnega gradiva ne izhajajo očitno.

¹ Zgaga Markelj, S. (2023). 53. člen, V: Zakon o kazenskem postopku, 1. knjiga / Šepec, M. et. al. (ur.). Ljubljana: GV Založba, str. 408.
² Horvat, Š. (2004). 136. člen, V: Zakon o kazenskem postopku (ZKP) s komentarjem. Ljubljana: GV Založba, str. 286.
³ Prav tam.