VSM Sklep I Cp 610/2025

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva plačilo 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila. V II. točki izreka je sodišče prve stopnje tožeči stranki naložilo v plačilo stroške pravdnega postopka nastale toženi stranki pred sodiščem prve stopnje.

2Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka (v nadaljevanju tožnik) iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da ni zadostil dokaznemu bremenu glede svojih vlaganjih na naslovu ..., ker sodišču v zvezi z zatrjevanimi vlaganji ni predložil listinskih dokazil, predlog za zaslišanje prič pa je umaknil. Res je, da si izpovedbi obeh pravdnih strank nasprotujeta, vendar ne v celoti, saj tudi toženka priznava, da je tožnik delal na kmetiji toženkine matere, ki jo je nato podedovala toženka, pri čemer bi naj obe pravdni stranki s svojim delom na kmetiji, ki sta ga opravljali poleg redne zaposlitve "odplačevali" uporabo hiše, kar v celoti prereka. Sredstva, ki jih je pokojna mama toženke prejela za drugo hišo in gospodarsko poslopje, ki je bilo poškodovano v plazu, ni zadoščalo za dokončanje nadomestne hiše in je bil najet kredit. Pri tem je treba upoštevati, da je pokojna imela minimalno pokojnino cca. 234,00 EUR, zato je prejeti kredit odplačeval tožnik. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem gradbene stroke. Izvedenec bi namreč lahko ocenil vlaganja in tudi ugotavljal približno časovno obdobje izvedbe vlaganj. Glede na dolžino bivanja v predmetni nepremičnini, kjer je bival s toženko in skupnimi otroci, dejstvo, da je bil zaposlen in delal na kmetiji, bi mu sodišče moralo vsaj delno priznati prispevek pri vlaganjih v obravnavano kmetijo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Pritožba je utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

5Pregled zadeve pokaže, da je sodišče prve stopnje v predmetni zadevi zaslišalo obe stranki postopka, pri tem pa ugotovilo, da je nesporno, da sta bila v zakonski zvezi od leta 1979 do 30. 11. 2021 in da se je tožnik na kmetijo toženkine mame preselil 1978. Navedena nepremičnina je bila do leta 2012 v izključni lasti toženkine matere, zatem pa jo je podedovala toženka. Sodišče je nadalje ugotovilo, da je med pravdnima strankama sporno, ali je tožnik v trajanju zakonske zveze v nepremičnino vlagal, koliko je vlagal in koliko znaša njegov delež.

6Sodišče prve stopnje je zatem, ko je zaslišalo obe stranki, dokazni predlog po pritegnitvi izvedenca zavrnilo z obrazložitvijo, da je predlagana cenitev vrednosti nepremičnin v stanju, v kakršnem je bila v letu 1978 in v sedanjem stanju nepotrebna, saj je dejansko stanje razvidno iz do sedaj izvedenega dokaznega postopka. Sodišče prve stopnje pri tem ne navede na podlagi katerih dokazov je odločalo. Nasprotno, z zavrnitvijo dokaza z izvedencem je tožnika, ki razen lastne izpovedbe, drugega dokaza ni mogel predložiti in je v dokazni stiski, z vnaprejšnjo dokazno oceno, odvzelo možnost sodelovanja v postopku ter kršilo pravila dokaznega postopka.

7V našem pravdnem postopku je vpeljana prosta dokazna ocena (8. člen ZPP), ki jo naredi sodišče tako, da oceni vsak dokaz posebej, in sicer z logičnimi, prepričljivimi argumenti, ki so življenjsko sprejemljivi (in te argumente v obrazložitvi svoje odločbe tudi zapiše), nato pa oceno vsakega dokaza posebej primerja z ocenami drugih izvedenih dokazov in tiste dokaze, ki govore za resničnost ali neresničnost neke trditve združi v celoto. Temu sledi še končna ocena, pri kateri se upoštevajo zlasti procesna dejanja strank, njihove navedbe (ali so logične in konsistentne), sodelovanje strank v postopku, nespornost določenih dejstev, način pravdanja ipd.¹ Na takšen način lahko sodišče s stopnjo prepričanja glede na to, kar iz končne ocene izhaja, popolno in pravilno ugotovi dejansko stanje.

8Sodišče druge stopnje ugotavlja, da sodišče prve stopnje dokazne ocene v tem postopku ni naredilo. Zgolj v 9. točki je povzelo navedbe tožnika in v 10. točki navedbe toženke ter navedlo, da je slednja navedbe tožnika prerekala ter zaključilo, da tožnik ni zadostil svojemu dokaznemu bremenu. Naloga sodišča je, da izvede predlagane dokaze in skladno z načelom neposrednosti na njihovi podlagi razsoditi o zadevi, ne pa le povzema izpovedbe in dokaze. Takšna sodba se ne da preizkusiti in je v posledici neupoštevanja metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

9Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je tožnik že v tožbi navedel, v kakšnem stanju je bila nepremičnina, ko se je vanjo leta 1978 vselil (točka II tožbe). Nadalje je tožnik navedel, katera vlaganja so bila izvedena v stanovanjsko hišo. Podal je trditve, da mati toženke razen denarja, ki ga je prejela s strani občine, v nepremičnino ni mogla vlagati, zaradi nizke pokojnine. Tožnik je nadalje navedel, da je posojilo v višini 10 takratnih plač, ki ga je najela mati toženke, odplačeval, prav tako je bil zaposlen in je prejemal plačo ter z družino na kmetiji delal.

10Na podlagi tako podanih trditev je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da tožnik ni uspel oziroma ni zadostil trditvenemu bremenu v skladu z 48. členom Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ) in 59. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih - ZZZDR oziroma 74. člena Družinskega zakonika - DZ.

11Tožnik je podal trditve glede vlaganj in posledično večvrednosti nepremičnine ter predlagal dokaze (zaslišanje pravdnih strank, višina pokojnine toženkine mame, izvedenec gradbene stroke). Sodišče dokazov, ki jih je tožnik predlagal ni izvedlo oz. ni dokazno ocenilo edinega dokaza, ki ga je izvedlo (zaslišanje pravdnih strank) ter pri tem temeljni dokaz tožnika zavrnilo s trditvijo, da je slednji nepotreben, s čemer je naredilo vnaprejšnjo dokazno oceno. Z navedeno opustitvijo izvedbe predlaganih dokazov je bilo tožniku onemogočeno dokazovanje pravno odločilnega dejstva, kar pritožbeno utemeljeno izpostavljata, zato je bila zagrešena bistvena kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

12Ker sodišče druge stopnje glede na naravo kršitve le-te samo ne more odpraviti, saj dokazne ocene na mesto sodišča prve stopnje ne more opraviti v celoti samo, niti namesto sodišča prve stopnje o tem napisati manjkajočih razlogov je na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v celoti razveljavilo in jo vrnilo v novo sojenje. Namen zakonske možnosti odprave pomanjkljivosti sojenja na prvi stopnji v pritožbenem postopku ni v tem, da sodišče druge stopnje v celoti prevzame sojenje, ki bi ga moralo izvesti sodišče prve stopnje. Razveljavitev tudi ne bo nesorazmerno prizadela tožnikove pravice do sojenja v razumnem roku, ki jo zagotavlja 25. člen Ustave. Vendarle je dvostopenjsko sojenje ustavno procesno jamstvo (25. člen Ustave Republike Slovenije), ki zagotavlja pravico do pravnega sredstva.

13V novem sojenju bo sodišče prve stopnje naredilo temeljito dokazno oceno, skladno z določbo 8. člena ZPP, izvedlo ustrezno materialno procesno vodstvo, v kolikor bo ocenilo, da je to za predmetni postopek potrebno, s katero bo ugotovilo dejstva, ki tvorijo konkretni dejanski stan, ki ga bo subsumiralo pod materialno pravno normo ter ponovno odločilo o tožbenem zahtevku.

14Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji stroški postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP).

¹ J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2005, prva knjiga, stran 91 in naslednje.