VSC Sklep III Kp 67772/2024

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi drugega odstavka 83. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov z dne 3.10.2024, kot neutemeljenega.

2Zoper navedeni sklep se je pritožil zagovornik obdolženca zaradi bistvenih kršitev določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izločitev dokazov ugodi, podredno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo preiskovalnemu sodniku v ponovno odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Zagovornik je dne 3.10.2024 po zaslišanju obdolženca pred preiskovalnim sodnikom podal predlog za izločitev dokazov, saj so po njegovem mnenju policisti na naslovu ..., dejansko opravili hišno preiskavo brez odredbe sodišča. Kot podlago za to so policisti navedli, da je lastnik oz. imetnik stanovanja, A. A. (oče obdolženca), dovolil vstop. O tem, kje dejansko se je nahajala zasežena prepovedana droga, bodo sicer izpovedale še priče, vendar pa je po mnenju zagovornika bistveno dejstvo, da se, glede na komentar ZKP, ki ga je potrebno smiselno uporabiti v predmetni zadevi, za izvrševanje hišne preiskave tudi brez odredbe sodišča zahteva prisotnost dveh prič, česar pa v konkretnem primeru ni bilo, saj o navzočnosti prič v spisu ni nobenih listin. Po mnenju zagovornika je tako potrebno vse dokaze, ki se nahajajo v spisu izločiti, saj je bil zaseg prepovedane droge opravljen nezakonito.

5V nasprotju s pritožnikom pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v točkah 5-7 izpodbijanega sklepa pravilno argumentiralo, zakaj je prepričano, da so bili podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje in da se v konkretni zadevi ni opravila hišna preiskava. Tovrstnim razlogom v izpodbijanem sklepu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Prvostopenjsko sodišče se je sklicevalo na uradne zaznamke in je v bistvenem povzelo vsebino le-teh. Pravilno je ugotovilo, da je policist B. B. preko aplikacije Viber na svoj osebni mobilni telefon s strani neimenovane osebe prejel fotografije posušenih delcev zelene rastline pakiranih v več PVC vrečk, del v stekleni bovli, vse skupaj pa v dveh večjih potovalnih torbah. Predpostavil je, da gre za marihuano in s pošiljateljem opravil telefonski pogovor, v katerem naj bi izvedel, da so fotografije stare morda pol ure, poslal pa naj bi jih A. A., saj da gre za drogo njegovega sina C. C., ki jo ima shranjeno v garaži njihove hiše na naslovu ... Iz uradnega zaznamka o ugotovljenih dejstvih in okoliščinah z dne 25. 3. 2025 nadalje izhaja, da sta policista PP Žalec Č. Č. in D. D. po naročilu dežurnega policista odšla na naslov ..., kjer bi naj C. C. na vidnem mestu hranil prepovedano drogo marihuano. Na naslovu bivanja ju je pričakal A. A. in ju povabil v stanovanje proti potrdilu o vstopu v stanovanje in druge prostore ter povedal, da je v garaži našel večjo količino marihuane, ki je last sina C. C. Zapakirano marihuano je prinesel na verando stanovanjske hiše in o tem obvestil prijatelja, ki naj bi omenjeno posredoval policistom PP Žalec. Proti zapisniku o zasegu predmetov so bili zaseženi rastlinski delci zeleno rjave barve, zapakirani v PVC vrečke, steklene kozarce in plastični posodi. Zasežen je bil tudi osumljenčev mobilni telefon, vse zaseženo pa fotografirano.

6Glede na navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje zaključkom 6. točke izpodbijanega sklepa, in sicer, da so bili po prejemu fotografij domnevne prepovedane droge marihuane podani razlogi za sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, zaradi česar je morala policija vse ukreniti vse potrebno po 148. členu ZKP. Okoliščine iz vseh uradnih zaznamkov in fotografije prepovedane droge, ki naj bi jo policistu poslala njemu znana oseba (ki je ni želel imenovati) so namreč takšne narave, da iz njih izhaja zadostna in prepričljiva podlaga za izpolnjenost dokaznega standarda razlogov za sum storitve kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti in kar je policiji dajalo zadostno pravno podlago za njeno postopanje v okviru določbe 148. člena ZKP. Pritožbene navedbe, da so bili vsi dokazi pridobljeni na nezakonit način, ker ob zasegu predmetov niso bili podani razlogi za sum, tako niso pravilne.

7Nadalje niti iz samega predloga za izločitev dokazov niti iz pritožbe ne izhaja ustrezna obrazložitev, na podlagi česa zagovornik sklepa, da naj bi bila v konkretni zadevi pravzaprav opravljena hišna preiskava. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da je oče obdolženca, A. A., prinesel prepovedno drogo na verando stanovanjske hiše, čemur obramba utemeljeno ne nasprotuje oz. ne izpodbije, niti s povsem posplošenimi in v tej fazi protispisnimi navedbami, da droge sploh niso bile najdene na verandi objekta, ki stoji poleg hiše na naslovu ..., temveč v kleti soseda E. E. na naslovu ... ter da fotografij droge nikoli ni posnel A. A. in da policisti niso preverjali, kje so bile fotografije droge posnete. Tega ne izkaže niti s priloženim člankom iz spletnega portala 24ur.com. Iz spisa namreč izhaja, da sta policista vstopila v stanovanje in to na naslov ..., ker jima je to dovolil imetnik stanovanja A. A. - to izhaja iz podpisanega potrdila o vstopu v stanovanje, priloga 1/2 kazenske ovadbe, za katerega zagovornik neutemeljeno trdi, da je neveljavno. Iz spisa pa izhaja tudi ,da je slednji drogo prinesel na verando stanovanjske hiše. Ker torej pritožba utemeljeno ni izpodbila dejstva, da so bile droge prostovoljno izročene oz. da je A. A. droge prinesel na verando, pritožbeno sodišče ne more pritrditi, da je bila v konkretni zadevi pravzaprav opravljena hišna preiskava, ki naj bi bila po mnenju zagovornika nezakonita. Za razmejitev med hišno preiskavo s privolitvijo oziroma na željo imetnika stanovanja po 218. členu ZKP ter zasegom na podlagi izročitve stvari brez preiskave je bistveno, ali policisti sami pregledujejo prostore in iščejo predmete ali zasežejo le tiste predmete, ki jih izroči imetnik.¹ Prostovoljna izročitev predmetov, če po njej ni bila opravljena hišna preiskava, kot v konkretnem primeru, se ne šteje za preiskavo, o kateri bi policist moral sestaviti zapisnik o hišni preiskavi, temveč policisti, tako, kot so to storili v konkretnem primeru, ravnajo po 220. členu ZKP in ob pogojih 148. in 164. člena ZKP, kar avtomatsko ne pomeni, da je bila opravljena hišna preiskava, kot to zmotno navaja zagovornik. Vsled navedenega je zaključek sodišča prve stopnje, da policisti niso opravili hišne preiskave, ki bi bila nezakonita, pravilen in utemeljen.

8Zagovornik tudi ne more uspeti z navedbami, da policisti sploh niso vstopili v objekt na naslovu ..., temveč v drug objekt, ki nima naslova (nenazadnje je v potrdilu o vstop v stanovanje zapisan naslov ...,) in da A. A. sploh ni lastnik parcele katastrska občina ... Latkova vas .../113 (1269744). Pritožbeno sodišče namreč nima nobenih pomislekov niti v delu, ko se je prvostopenjsko sodišče glede zakonske podlage za postopanje policistov v obravnavanem primeru sklicevalo tudi na določbo 53. člena ZPPol, skladno s katerim smejo policisti brez naloga sodišča vstopiti v tuje stanovanje in druge prostore, če imetnik stanovanja to dovoli (lastništvo se torej ne zahteva) in je tako tudi tem zaključkom o uporabi določbe 53. člena ZPPol potrebno pritrdi.² Poudarjanje pritožbe, da policistom vstopa ni dovolil lastnik nepremičnine, je tako brezpredmetno. Višje sodišče glede na razloge izpodbijanega sklepa, vsebino pritožbenih navedb in podatkov spisa ugotavlja, da pritožnik s svojimi navedbami ostaja na ravni splošnih zatrjevanj o nezakonitosti pridobljenih dokazov. Zatrjevanih kršitev določb postopka (iz 8. in 11. točke prvega odst. 371. člena ZKP in drugega odst. 371. člena ZKP) ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v prvostopenjskem sklepu ni podanih, ker ne gre za nezakonite dokaze pa je sodišče zagovornikov predlog za izločitev le-teh utemeljeno zavrnilo.

9Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo obtoženčevega zagovornika zavrnilo kot neutemeljeno.

10Če bo za obdolženca nastala dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (prvi odstavek 95. člena ZKP), bo sodno takso za zavrnitev te pritožbe po pravnomočnosti sodbe odmerilo sodišče prve stopnje.

¹ Tako VSRS Sodba I Ips 53747/2010 26.03.2015.
² Vstop v stanovanje, če imetnik stanovanja to dovoli, jim je dovoljen tudi na podlagi 218. člena ZKP, po katerem smejo, po potrebi opraviti tudi preiskavo, ki pa v konkretnem primeru, kot pojasnjeno, ni bila opravljena.