VSL Sklep I Cpg 265/2025

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 27.786,08 EUR v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki 415,68 EUR stroškov pritožbenega postopka v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka dalje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 35.647,75 EUR v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila.

2Zoper izpodbijani sklep se iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa zaradi napačne uporabe materialnega prava in absolutno bistvenih procesnih kršitev, pritožuje tožeča stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in spremeni izpodbijani sklep tako, da tožeči stranki v plačilo naloži 24.769,60 EUR, podredno pa, da pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Zahteva tudi povračilo stroškov za to pritožbo, ki naj jih sodišče v plačilo naloži toženi stranki v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne zamude dalje do plačila.

3Tožena stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijani sklep prve stopnje, tožeči stranki pa naloži povračilo stroškov tožene stranke za pritožbeni postopek.

4Pritožba je delno utemeljena.

5V tem sporu kot tožeča stranka nastopa fizična oseba, nad katero je bil začet postopek osebnega stečaja. S primarnim tožbenim zahtevkom je tožeča stranka zahtevala, da se v razmerju med tožečo in toženo stranko (sin tožeče stranke) razveljavi učinek pogodbe o preužitku z dne 10. 11. 2012, s podrednim tožbenim zahtevkom pa je zahtevala ugotovitev ničnosti iste pogodbe. Z obema zahtevkoma je zahtevala tudi, da se ugotovi neveljavnost vknjižb lastninske pravice na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila z dne 10. 12. 2012, ki je bilo izstavljeno na podlagi te pogodbe, ter se zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je obstajalo pred vknjižbami lastninske pravice na podlagi tega zemljiškoknjižnega dovolila, pri nepremičninah, ki so bile predmet sporne pogodbe o preužitku, izbriše lastninska pravica, vknjižena v korist tožene stranke, ter se znova vpiše lastninska pravica v korist tožeče stranke. Zahtevala je tudi, da se toženi stranki naloži izpraznitev teh nepremičnin ter njihovo izročitev v stečajno maso tožeče stranke. Pritožnica utemeljeno navaja, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor. Kot je pojasnilo Vrhovno sodišče RS v odločbah VSRS Sodba III Ips 38/2017 z dne 13. 3. 2018 in VSRS Sodba II Ips 110/2018 z dne 6. 6. 2019, namreč za postopke, ki so povezani s postopkom osebnega stečaja, določba 6. točke 483. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ne velja, če ni podan kateri od drugih razlogov iz 481. do 484. člena ZPP za uporabo pravil postopka v gospodarskih sporih. V obravnavani zadevi ni izpolnjen noben od kriterijev za gospodarski spor iz 481. do 484. člena ZPP.

6Sodišča in drugi organi uporabljajo pri odločanju o določitvi plačila in povračilu stroškov odvetniškega zastopanja v postopkih odvetniško tarifo (prvi odstavek 20. člena Zakona o odvetništvu - ZOdv). Drugi odstavek 20. člena ZOdv določa, da se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni za posamezne primere z odvetniško tarifo drugače določeno. Drugi odstavek 12. člena Odvetniške tarife (OT) določa, da je stranka dolžna plačati odvetniku storitev po tarifi, veljavni v času, ko je odvetnik delo opravil, pomnoženi z vrednostjo točke v času plačila, povečano za DDV, če je odvetnik zavezanec za plačilo v Republiki Sloveniji. Skladno s tretjim in četrtim odstavkom 16. člena OT se šteje, da je odvetniška storitev opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja ali iz sklepa pristojnega organa, pred zaključkom postopka pa lahko odvetnik zahteva plačilo predujma za naročeno storitev in izdatke.

7Iz citiranih določb ZOdv in OT izhaja, da je z vidika odmere stroškov postopka bistven čas odločanja sodišča. Takrat namreč nastane terjatev za povrnitev stroškov postopka nasprotni stranki. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka z izpodbijanim sklepom odločilo 7. 3. 2025, kar je po uveljavitvi zadnje spremembe OT¹, ki velja od 4. 6. 2022. Sodišče prve stopnje bi zato moralo uporabiti OT, ki je veljala na dan 7. 3. 2025, to je OT (Uradni list RS, št. 2/15, 28/18, 22/19, 70/22). Da je pri odmeri stroškov postopka treba uporabiti OT, kot je veljala v času odločanja sodišča oziroma ob koncu postopka (in ne v času oprave posameznih procesnih dejanj), je ustaljeno stališče v sodni praksi.²

8Stališče tožeče stranke, da je pri odmeri pravdnih stroškov za sestavo posamezne vloge treba upoštevati OT, kot je veljala ob vložitvi vsake posamezne vloge, je torej napačno. Kot je pritožbeno sodišče že pojasnilo, sicer drži, da v obravnavani zadevi ne gre za gospodarski spor. Vendar to za odmero stroškov ni bistveno, ker je treba uporabiti OT, kot je veljala v času odločanja o stroških dne 7. 3. 2025, ki tako za gospodarske kot tudi za negospodarske spore v tar. št. 19 določa omejitev vrednosti storitve na največ 9.000 točk.

9Pritožbeni očitki, da izpodbijanega sklepa v zvezi s posameznimi postavkami priznanih pravdnih stroškov ni mogoče preizkusiti, niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje je za vsako postavko priznanih stroškov navedlo procesno dejanje, datum procesnega dejanja, tar. št. in število točk, kar zadošča za preizkus pravilnosti odločitve. Nepravilna odmera števila točk ali napaka pri navedbi ustrezne tar. št.³ pa ne predstavlja pomanjkljivosti, zaradi katere se izpodbijanega sklepa ne bi dalo preizkusiti (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP).

10Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je za določitev vrednosti storitve (števila točk) uporabilo OT, ki je veljala v času vložitve posameznih vlog.

11Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je vse do izdaje prve sodbe sodišča prve stopnje z dne 20. 4. 2018, s katero je bilo ugodeno primarnemu zahtevku, kot vrednost spornega predmeta upoštevalo seštevek primarnega in podrednega zahtevka v višini 400.002,00 EUR. V zadevi sta bila že od začetka postopka sporna oba zahtevka, torej primarni in podredni, stranki sta od začetka postopka v vlogah podajali navedbe glede obeh zahtevkov, tudi iz zapisnikov prvih treh narokov ni bilo razvidno, da se ne bi obravnavala oba zahtevka. Za pravna sredstva, ki so sledila izdaji prvostopenjske sodbe z dne 20. 4. 2018 (to so pritožba z dne 22. 6. 2018, predlog za dopustitev revizije z dne 23. 5. 2019 in revizija z dne 3. 10. 2019), je pritožbeno sodišče upoštevalo vrednost spornega predmeta samo za primarni zahtevek v višini 200.001,00 EUR, ker je bila s temi pravnimi sredstvi izpodbijana samo odločitev o primarnem zahtevku. Vrhovno sodišče je pravnomočno odločilo o zavrnitvi primarnega zahtevka in zadevo vrnilo v ponovno sojenje o podrednem zahtevku, zato je za nadaljnje vloge in naroke pritožbeno sodišče upoštevalo vrednost spornega predmeta za podredni zahtevek v višini 200.001,00 EUR.

12Vrednost storitve po tar. št. 19 OT ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 400.002,00 EUR znaša 2.400 točk, ob upoštevanju vrednosti spornega predmeta 200.001,00 EUR pa 1.600 točk.

13Nagrada za prvo pripravljalno vlogo in prvi narok za obravnavo podrednega zahtevka je bila priznana v okviru pripravljalne vloge z dne 12. 2. 2018 in naroka dne 26. 1. 2018, zato ne držijo toženkine navedbe v odgovoru na pritožbo, da bi bilo treba pripravljalno vlogo z dne 20. 4. 2022 šteti kot prvo pripravljalno vlogo v postopku o podrednem zahtevku, narok dne 6. 5. 2022 pa kot prvi narok za obravnavo podrednega zahtevka. Pripravljalno vlogo z dne 20. 4. 2022 je treba ovrednotiti kot četrto pripravljalno vlogo (tar. št. 20/3 OT), narok dne 6. 5. 2022 pa kot nadaljnji narok za glavno obravnavo, na katerem se je obravnavala glavna stvar ali so se sprejemali dokazi (tar. št. 21/2 OT).

14Glede na zgoraj navedeno je treba odmero stroškov v izpodbijanem sklepu spremeniti tako, da se toženi stranki priznajo naslednji pravdni stroški: 2.400 točk za odgovor na tožbo z dne 3. 11. 2017 (tar. št. 20/1 OT), 2.400 točk za prvo pripravljalno vlogo z dne 12. 2. 2018 (tar. št. 20/1 OT), 1.800 točk za drugo pripravljalno vlogo z dne 19. 3. 2018 (tar. št. 20/2 OT), 1.200 točk za tretjo pripravljalno vlogo z dne 18. 4. 2018 (tar. št. 20/3 OT), 2.400 točk za prvi narok za glavno obravnavo dne 26. 1. 2018 (tar. št. 21/1 OT), 1.200 točk za narok za glavno obravnavo dne 2. 3. 2018 (tar. št. 21/2 OT), 1.200 točk za narok za glavno obravnavo dne 20. 4. 2018 (tar. št. 21/2 OT), 2.500 točk za pritožbo z dne 22. 6. 2018 (tar. št. 22/1 OT), 2.000 točk za predlog za dopustitev revizije z dne 23. 5. 2019 (tar. št. 22/4 OT), 1.400 točk za revizijo z dne 3. 10. 2019 (tar. št. 22/3 v zvezi s tar. št. 22/5 OT), 800 točk za četrto pripravljalno vlogo z dne 20. 4. 2022 (tar. št. 20/3 OT), 800 točk za narok za glavno obravnavo dne 6. 5. 2022 (tar. št. 21/2 OT), 2.000 točk za pritožbo z dne 6. 7. 2022 (tar. št. 22/1 OT), 800 točk za narok za glavno obravnavo dne 20. 10. 2023 (tar. št. 21/2 OT), 800 točk za narok za glavno obravnavo dne 16. 2. 2024 (tar. št. 21/2 OT), 235,80 EUR za administrativne stroške (tretji odstavek 11. člena OT), 3.180,28 EUR za DDV (drugi odstavek 2. člena OT), 4.225,00 EUR za takso za pritožbo z dne 22. 6. 2018, 2.370,00 EUR za takso za revizijo, 3.555,00 EUR za takso za pritožbo z dne 6. 7. 2022, kar vse skupaj znaša 27.786,08 EUR.

15Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pritožba tožeče stranke delno utemeljena, je pritožbi delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 27.786,08 EUR v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku petnajstdnevnega roka do plačila. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo.

16Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 154. člena ZPP. Vrednost spornega predmeta v pritožbenem postopku znaša 10.878,15 EUR. Uspeh tožeče stranke v pritožbenem postopku je približno 72 %, uspeh tožene stranke pa je približno 28 %. Pritožbeno sodišče je pritožbene stroške strank odmerilo po predloženih stroškovnikih in v skladu z OT. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo naslednje pritožbene stroške: 349,20 EUR takse za pritožbeni postopek, 500 točk za sestavo pritožbe (tar. št. 22/1 OT), 10 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 722,52 EUR, glede na 72 % uspeh pa 520,21 EUR. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo naslednje pritožbene stroške: 500 točk za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 22/1 OT), 10 točk materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV, kar skupaj znaša 373,32 EUR, glede na 28 % uspeh pa 104,53 EUR.

17Po pobotu zneskov pritožbenih stroškov, priznanih obema strankama, je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti 415,68 EUR stroškov pritožbenega postopka. Tako izračunane stroške je tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku petnajstdnevnega roka dalje.

¹ Uradni list RS, št. 70/22 z dne 20. 5. 2022.
² Glej npr. VSL Sklep I Cp 1523/2019 z dne 7. 11. 2019, VSL Sklep I Cpg 85/2020 z dne 11. 3. 2020, VSL Sodba II Cp 1072/2020 z dne 16. 9. 2020, VSL Sklep II Cp 701/2021 z dne 10. 5. 2021, VSL Sklep I Cpg 257/2021 z dne 7. 7. 2021.
³ Npr. sklicevanje na napačno tar. št. 22/2 OT (ki ureja nagrado za redno pravno sredstvo v postopku zoper procesni sklep in odgovor na to pravno sredstvo) namesto pravilne tar. št. 22/3 v zvezi s tar. št. 22/5 OT za ovrednotenje revizije.