VSK Sklep I Kp 72686/2023

I. Pritožba se kot neutemeljena zavrne.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obdolženemu A. A. podaljšalo pripor tudi po vloženi obtožnici iz pripornega razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP).

2Zoper sklep je vložil pritožbo obdolženčev zagovornik. Navaja, da sklep izpodbija iz razlogov bistvene kršitve določb ZKP ter pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni ter pripor zoper ob obdolženca odpravi, podredno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Pritožba ni utemeljena.

4Pritožbeno sodišče ocenjuje, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo očitanih kršitev. Izpodbijani sklep je popoln, brez nasprotij in se ga da preizkusiti. Pritožnik uveljavlja enake razloge in navedbe, kot jih je uveljavljal v pritožbi zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 4. 2025, o kateri je pritožbeno sodišče odločilo s sklepom z dne 15. 5. 2025, ko je njegovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno. Ponovno trdi, da uveljavlja kršitev iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, dejansko pa v pretežni meri uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, saj v pritožbi podrobno ocenjuje izvedene dokaze (predvsem zaslišanje prič) ter zaključuje, da je postopek preiskave stopnjo utemeljenega suma omajal do te mere, da obtožnica zoper obdolženega ne bi smela biti vložena, zato je po njegovi oceni treba obdolženca izpustiti na prostost. Ocenjuje, da so pridobljeni dokazi nezakoniti oziroma pridobljeni s kršitvijo ustavno zagotovljenih človekovih pravic ter jamstev obdolženca v kazenskem postopku, zato zaključuje, da so dokazi nezakoniti in jih bo treba kot take izločiti.

5Drugače kot pritožnik pritožbeno sodišče ocenjuje, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je obdolženec utemeljeno sumljiv, da je storil očitano kaznivo dejanje. Spomniti je treba, da sodišče sprejme podrobno dokazno oceno po opravljeni glavni obravnavi, ko dokaze ocenjuje v skladu s 355. členom ZKP, za sklepanje, ali je obdolženec utemeljeno osumljen, da je storil očitano kaznivo dejanje, pa zadostuje nižji dokazni standard od tistega, ki se zahteva za obsodilno sodbo, ta pa je v obravnavani zadevi podan, kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Na enake pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče že odgovorilo v sklepu z dne 15. 5. 2025, pritožnik pa drugih spremenjenih okoliščin ne izpostavlja. Glede bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP, ki jo pritožnik v pritožbi tudi smiselno uveljavlja, pritožbeno sodišče odgovarja, da je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo, da se presoja zakonitosti dokazov v fazi odločanja o priporu nanaša na dokaze, ki so že na prvi pogled (prima facie) oziroma očitno nedovoljeni (npr. dokazi iz drugega odstavka 83. člena ZKP) in je zaradi tega utemeljenost suma kot enega od pogojev za pripor omajana do te mere, da se nakazuje odprava pripora. Pritožnikovo sklepanje na nedovoljenost pridobljenih dokazov pa izhaja iz njegove dokazne ocene in standarda gotovosti, medtem ko je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je večja verjetnost, da so pridobljeni dokazi zakoniti, kot verjetnost, da so nezakoniti oziroma nedovoljeni. Nenazadnje pritožnik konkretnega in obrazloženega predloga za izločitev dokazov še ni podal, čeprav je res, da lahko tak predlog poda tudi na predobravnavnem naroku v skladu z 285.d in 285.e členom ZKP.

6Glede na zgoraj navedeno pritožbeno sodišče pritrjuje razlogom in zaključkom sodišča prve stopnje v 6. do 8. točki izpodbijanega sklepa, da je osnovna predpostavka za pripor še vedno podana, kot tudi, kar pritožnik ne izpodbija, razlogom in zaključkom sodišča prve stopnje, da je podan priporni razlog ponovitve nevarnosti ter da je pripor še vedno nujen in sorazmeren ukrep (9. in 10. točka izpodbijanega sklepa).

7Ker pritožba ni utemeljena, jo je pritožbeno sodišče zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).