VSL Sklep I Ip 784/2025

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi VL 28152/2025 z dne 31. 3. 2025 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo (1. točka izreka) ter zavrglo ugovor A. A.Ş. Podružnica Ljubljana zoper sklep o izvršbi (2. točka izreka).

2Upnik je zoper 1. točko izreka sklepa vložil pravočasno pritožbo. Navaja, da je dejanski dolžnik tuja pravna oseba - A. A.Ş., ki v Republiki Sloveniji nastopa preko zakonito ustanovljene podružnice. V predlogu za izvršbo je bilo jasno razvidno, da gre za tujo družbo, ki ima v Sloveniji poslovno enoto (podružnico), defenirano z davčno in matično številko. Zato ne more biti dvoma o identiteti dolžnika. Navedeno je razvidno tudi iz javno dostopnih baz podatkov, v zvezi s čimer upnik v pritožbi podaja izpisek iz Poslovnega registra AJPES. Poudarja tudi, da je po pozivu sodišča dopolnil vlogo s podatki skrajšane firme ter davčno in matično številko, s katerimi podjetje v Sloveniji posluje in opravlja pridobitne posle, vendar je sodišče kljub temu sklep zavrglo. Ni sporno, da obstaja poslovno razmerje in obveznost do upnika, prav tako ni spora o identiteti dolžnika. Sporna je le formalna označitev dolžnika. Sodišče bi moralo dopustiti popravo ali razlago predloga, namesto da je predlog in dopolnitev zavrglo. Glede na navedeno upnik predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in se dopusti nadaljevanje postopka z jasno označeno pravno osebo, kot izhaja iz javno dopstopnih baz podatkov.

3Pritožba ni utemeljena.

4Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju: ZPP, oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju; v nadaljevanju: ZIZ).

5V pravdnem oziroma izvršilnem postopku (prim. 15. člen ZIZ) je lahko pravdna stranka le, kdor ima sposobnost biti stranka (76. člen ZPP). Sposobnost biti stranka postopka je odraz pravne sposobnosti, to je sposobnosti biti subjekt materialnopravnih pravic in obveznosti. Kdor nima pravne sposobnosti, posledično nima niti sposobnosti biti stranka postopka.

6Na procesno predpostavko sposobnosti biti stranka sodišče pazi ves čas postopka po uradni dolžnosti (80. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka (prvi odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Če se omenjene pomankljivosti ne dajo odpraviti ali če brez uspeha preteče dani rok, razveljavi sodišče s sklepom pravdna dejanja, ki jih je opravilo v postopku, kolikor jih zadenejo te pomankljivosti; če pa so pomankljivosti take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, zavrže tožbo (peti odstavek 81. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu pravilno ugotovilo, da je upnik v predlogu za izvršbo kot dolžnika navedel podružnico tuje pravne osebe, in sicer A. A.Ş., podružnica Ljubljana, Ulica 1. Prav tako je sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da podružnica gospodarske družbe nima lastne pravne subjektivitete (prim. 679. člen Zakona o gospodarskih družbah; ZGD-1). Zato v sodnem postopku ne more nastopati samostojno, stranka je lahko le matična družba. Če je v vlogi kot stranka označena podružnica, gre za odpravljivo procesno pomanjkljivost (prim. tudi VS RS sklep III Ips 43/2018-3 z dne 24. 9. 2019). To pomeni, da mora v takem primeru sodišče postopati po zgoraj citiranem 81. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in vlagatelja pozvati k odpravi pomanjkljivosti. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje navedeno tudi storilo in upnika s sklepom z dne 20. 5. 2025 pozvalo, da roku 8 dni od prejema sklepa dopolni oziroma popravi predlog za izvršbo tako, da pravilno opredeli dolžnika, in sicer tako, da navede njegov pravilen naziv, naslov in matično oziroma davčno številko. Dolžnik se je sicer v postavljenem roku, z vlogo z dne 21. 5. 2025, na poziv sodišča odzval, a tudi tokrat kot dolžnika ni označil matične tuje družbe, temveč ponovno njeno podružnico na Ulici 81. Navedeno pomeni, da je podan položaj iz petega odstavka 81. člena ZIZ, to je, da je brez uspeha potekel dani rok za odpravo procesne pomankljivosti. Zato je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno postopalo skladno s citirano zakonsko določbo, izdani sklep o izvršbi razveljavilo in predlog za izvršbo zavrglo.

8Upnik v pritožbi ne izpodbija, da ni ravnal skladno s pozivnim sklepom z dne 20. 5. 2025, oziroma celo sam navaja, da je po pozivu sodišča dopolnil vlogo s podatki skrajšane firme ter davčno in matično številko, s katerimi podjetje v Sloveniji posluje. Posledično je zmotno pritožbeno stališče, da bi sodišče prve stopnje popravo oziroma dopolnitev upnika moralo upoštevati. Neutemeljeno se upnik sklicuje tudi na dejstvo, da ni spora o identiteti dolžnika, saj to upnika ne odvezuje zahteve, da mora v vlogi označiti kot stranko postopka osebo, ki je lahko pravdna stranka.

9Upnik sicer sedaj v pritožbi tudi navaja, da je dejanski dolžnik tuja pravna oseba - A. A.Ş., kar pa je neupoštevna nedopustna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), saj upnik niti ne zatrjuje, da navedenega ne bi mogel navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje oziroma v roku 8 dni, določenem v pozivnem sklepu z dne 20. 5. 2025. Poleg tega upnik tudi v pritožbi ne navede naslova sedeža in matične oziroma davčne številke matične tuje družbe.

10Glede na povedano in ker višje sodišče ni našlo nito nobenih uradno upoštevnih pritožbenih razlogov, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani 1. točki izreka potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).