VSL Sodba II Cp 1515/2024

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

1Okrajno sodišče v Brežicah (v nadaljevanju: sodišče) je toženki naložilo plačilo 1.071,79 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 5. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Obenem je dolžna povrniti tudi 424,66 EUR tožnikovih pravdnih stroškov, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Toženka odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo. V njej uveljavlja pritožbena razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Meni, da sodišče ni pravilno ocenilo izvedenih dokazov. Opraviti bi moralo glavno obravnavo in na njej zaslišati stranke. Ni vedela, da tožnik plačuje preživnino neposredno sinu. Če sta tožnik in sin A. A. želela pravno formalno spremeniti izvršilni naslov, bi morala skleniti sporazum v obliki notarskega zapisa. Enostransko spreminjanje načina plačevanja preživnine, ki naj bi ga domnevno sklenila tožnik in sin A. A., je pravno nesprejemljivo in tudi neveljavno. Res je prejela s strani svojega odvetnika elektronsko sporočilo, da želi tožnik po polnoletnosti sina preživnino nakazovati neposredno njemu, vendar se s takim načinom plačevanja ni strinjala. Sin ji ni povedal, da je prejel kakršenkoli denar s strani svojega očeta. Kar je prejel, pa se lahko šteje le kot žepnina oziroma darilo.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni in zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3Tožnik v odgovoru na pritožbo pritrjuje razlogovanjem in argumentaciji ter zaključkom sodišča prve stopnje. Predlaga zavrnitev toženkine pritožbe kot neutemeljene in potrditev izpodbijane sodbe. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

4Pritožba ni utemeljena.

5Obravnavni spor sodi med spore majhne vrednosti, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 343. člena ZPP). V sporih majhne vrednosti veljajo posebna pravila, ki odstopajo od splošnih pravil pravdnega postopka v tem, da racionalizirajo in reducirajo posamezne faze postopka. To velja tudi za pritožbeni preizkus v sporu majhne vrednosti. Sodba v takšnem sporu se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ter relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP niso dovoljeni pritožbeni razlogi.

6Sodišče je ob upoštevanju določbe 190. člena Obligacijskega zakonika, ki ureja neupravičeno pridobitev, pravilno zaključilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti terjani znesek. Ugotovilo je, da sta se polnoletni sin A. A. in tožnik dogovorila, da bo tožnik od novembra 2021 preživnino nakazoval neposredno na sinov račun. O tem je pooblaščenec tožnika po elektronskem sporočilu 23. 9. 2021 seznanil pooblaščenca toženke. Toženka je priznala, da je bila o spremenjenem načinu plačevanja preživnine obveščena, vendar se s spremembo ni strinjala.

7Prav tako ni dvoma, da je tožnik sinu po polnoletnosti redno nakazoval preživnino na njegov račun in da je Okrajno sodišče v Krškem 26. 1. 2022 izdalo sklep o izvršbi I 247/2021. Z njim je dovolilo izvršbo za izterjavo preživnine za mesec november v višini 306,60 EUR ter še nezapadlih mesečnih preživninskih dajatev v znesku 306,60 EUR, ki zapadejo v plačilo vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v obdobju od 1. 12. 2021 do 30. 9. 2022. Banka je rubila s tožnikovega računa denarna sredstva v višini treh zapadlih preživnin, kar skupaj s stroški in obrestmi znaša 1.079,79 EUR. Ta sredstva so bila nakazana na toženkin bančni račun. Tožnik je toženko 1. 4. 2022 pozval na vrnitev sredstev. Vendar jih toženka ni želela vrniti.

8Na podlagi zgoraj povzetega dejanskega stanja, na katerega je pritožbeno sodišče vezano, je pravilen zaključek sodišča o toženkini neupravičeni obogatitvi.

9Nobena od strank ni predlagala izvedbe naroka, zato je imelo sodišče v določbi prvega odstavka 454. člena ZPP podlago, da odloči brez njegove oprave. Kakšnih pozitivnih učinkov bi bila ob njeni izvedbi toženka deležna in kako bi izpovedba strank oziroma priče vplivala na sprejeto odločitev, toženka v pritožbi ne pojasni. Bistveno je, da je bila toženka seznanjena z dejstvom, da bo tožnik od sinove polnoletnosti dalje preživnino plačeval neposredno njemu.

10Toženkino pritožbeno sklicevanje na nujnost sklenitve sporazuma v obliki notarskega zapisa glede spremembe izvršilnega naslova (192. člen DZ) so zmotna. V obravnavani zadevi ta določba bi prišla v poštev v primeru spremembe preživninske obveznosti (zvišanje, znižanje, odprava), ne pa načinu izplačila. Po polnoletnosti postane otrok sam upravičenec do preživnine, preživnina pripada neposredno otroku, ki jo lahko prejema na svoj račun, ne glede na to, kaj je bilo določeno v prvotnem izvršilnem naslovu. Mati s polnoletnostjo izgubi položaj zakonite zastopnice in nima več aktivne legitimacije za prejemanje plačil. Zato dogovor med očetom in polnoletnim otrokom ne potrebuje njenega soglasja.

11Oče je svojo obveznost izpolnil z nakazili preživnine neposredno polnoletnemu otroku. S tem je svojo obveznost veljavno izpolnil, zato poznejša izvršba za iste zneske, ki so bili nakazani na toženkin račun, odpira podlago za neupravičeno obogatitev. Otrok je po polnoletnosti postal materialni in procesni upravičenec, starš pa je izgubil aktivno legitimacijo razen, če bi nastopal kot pooblaščenec, kar pa ni značilnost obravnavane zadeve. Tožnik je torej dvakrat plačal isti znesek iz naslova preživninske obveznosti - prvič sinu in drugič na podlagi izvršbe toženki. Zato je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da takšna situacija izpolnjuje abstraktni dejanski stan iz 190. člena OZ. Toženka je bila obogatena brez pravne podlage, zato mora prejete zneske vrniti tožniku. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje naziranju prvega sodišča o pravni nepomembnosti, zakaj je ta denar porabila.

12Ker pritožba ni utemeljena, podane pa tudi niso kršitev materialnega in procesnega prava, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).