VSC Sklep Cp 25/2025

Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

1Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom in sodbo v I. točki izreka odločilo, da se pravdni postopek za plačilo 60,04 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 6. 2022 do plačila, zaradi delnega umika tožbe ustavi. V II. točki izreka je tožencu naložilo, da v roku 8 dni tožeči stranki plača 105,80 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi: (-) od zneska 9,03 EUR od 22. 6. 2021 dalje do plačila, (-) od zneska 7,60 EUR od 21. 7. 2021 dalje do plačila, (-) od zneska 7,16 EUR od 21. 8. 2021 dalje do plačila, (-) od zneska 7,92 EUR od 21. 9. 2021 dalje do plačila, (-) od zneska 5,85 EUR od 21. 10. 2021 dalje do plačila, (-) od zneska 9,81 EUR od 20. 11. 2021 dalje do plačila, (-) od zneska 9,81 EUR od 22. 12. 2021 dalje do plačila, (-) od zneska 9,23 EUR od 22. 1. 2022 dalje do plačila, (-) od zneska 7,63 EUR od 22. 2. 2022 dalje do plačila, (-) od zneska 5,87 EUR od 22. 3. 2022 dalje do plačila, (-) od zneska 8,51 EUR od 23. 4. 2022 dalje do plačila, (-) od zneska 9,58 EUR od 21. 5. 2022 dalje do plačila in (-) od zneska 7,80 EUR od 22. 6. 2022 dalje do plačila. Nadalje je v III. točki izreka še sklenilo, da mora toženec v roku 8 dni tožeči stranki povrniti 54,00 EUR pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 44,00 EUR od 13. 10. 2022 dalje do plačila, od zneska 10,00 EUR pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

2Zoper to odločbo se toženec pravočasno pritožuje. Izrecno uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje v postopku odločilo brez zahtevanega naroka, na katerem bi se lahko soočil s tožečo stranko v sodni dvorani in v dokaznem delu zaslišal njo in ključno pričo, mag. A. A.. Pri tem uveljavlja kršitev prvega in drugega odstavka 454. člena ZPP, ki določa, da lahko sodišče odloči in izda odločbo o sporu brez razpisa naroka le, če nobena stranka ni zahtevala izvedbe naroka v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah. Poudarja, da je sam zahteval razpis naroka v svoji prvi pripravljalni vlogi. V nadaljevanju očita kršitev posameznih določb ZPP, Zakona o gospodarskih javnih službah, Obligacijskega zakonika, Energetskega zakona in Sistemskih obratovalnih navodil za distribucijski sistem toplote za geografsko območje Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj, ter nasprotuje zaključkom sodišča prve stopnje glede obračunske toplotne moči, česar vse sodišče druge stopnje glede na naravo sprejete odločitve, ki je pojasnjena v nadaljevanju, podrobneje ne povzema. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3Tožeča stranka v pravočasno podanem odgovoru na pritožbo obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam. Meni, da je sodba zakonita, pritožba pa neutemeljena, zato sodišču druge stopnje predlaga, da jo zavrne.

4Pritožba je utemeljena.

5Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je pritožbo reševalo skladno z njeno vsebino kot pritožbo zoper II. in III. točko izreka, saj tožnik po izpodbijanju I. točke izreka nima pravnega interesa.

6V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, ker je predmet zahtevka denarna terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR (443. člen ZPP). Sodba, s katero je končan spor v postopku majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava.

7Utemeljene so pritožbene navedbe, da je toženec izrecno zahteval izvedbo naroka za glavno obravnavo, ki ga sodišče prve stopnje ni izvedlo, pa bi to moralo postoriti. V obrazložitvi sodbe je sodišče prve stopnje pojasnilo, da je toženec v obeh vlogah zahteval izvedbo naroka, a v nasprotju s pravili ZPP, saj izvedba naroka v sporih majhne vrednosti ni sama sebi namen, temveč je potrebno utemeljiti in izkazati razloge za njegovo izvedbo. Neizvedbo naroka je utemeljilo z nepotrebnostjo njegovega dokaznega predloga z zaslišanjem projektanta mag. A. A. in pomanjkanju trditev o toplotni moči v toženčevem stanovanju, zaradi česar bi bil tudi dokaz s postavitvijo morebitnega sodnega izvedenca informativne narave. Ter nadalje, z nedovoljenim dopolnjevanjem toženčevih trditev na naroku, saj je narok zahteval, da bi dopolnil svoje navedbe. Takšno postopanje sodišča prve stopnje je zmotno. Kadar stranka zahteva izvedbo naroka, ga je sodišče, kot izhaja iz prvega in drugega odstavka 454. člena ZPP, dolžno izvesti, ne glede na to, da obstaja podlaga za odločitev brez naroka.¹ Predmetna ureditev izhaja iz pravice stranke do javne obravnave, ki je del pravice do poštenega in javnega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah. Toženec se v pritožbi sicer izrecno sklicuje na kršitvi prvega in drugega odstavka 454. člena ZPP, a s tem, ko navaja, da je sodišče prve stopnje sodbo izdalo brez zahtevanega naroka, ki bi ga moralo opraviti, po vsebini utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP,² za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.

8Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo, sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. in III. točki izreka razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (354. člen ZPP), v katerem naj storjeno kršitev ob zgoraj pojasnjenem odpravi. Sodišče druge stopnje glede na naravo stvari in okoliščine primera te kršitve namreč ne more odpraviti samo, saj mora glavno obravnavo najprej izvesti sodišče prve stopnje, z razveljavitvijo sodbe pa tudi ne bo kršena pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP). Ker je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo že iz zgoraj navedenega pritožbenega razloga, se do preostalih pritožbenih navedb ni opredeljevalo.

9Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih stranki nista priglasili (prvi odstavek 163. člena ZPP).

¹ T. j., da med strankami ni sporno dejansko stanje in da ni drugih ovir za izdajo odločbe oziroma da je o spornem dejanskem stanju mogoče odločiti že na podlagi predloženih pisnih dokazov.
² Ki je torej podana, kadar sodišče izda sodbo brez glavne obravnave, pa bi jo moralo opraviti.