VSRS Sklep I Up 142/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnica nosi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

1Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožničino tožbo zoper sklepe Občine Križevci št. 9000-0008/2022-82 z dne 24. 10. 2024 (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 64/24), Občine Ljutomer št. 354/2024-10-136 z dne 23. 10. 2024 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 63/24), Občine Razkrižje št. 032-0009/2024-6 z dne 29. 10. 2024 (Uradni list RS, št. 96/2024) in Občine Veržej št. 0321-2/2024-45; 354-3/2024-20 z dne 29. 10. 2024 (Uradno glasilo Slovenskih občin, št. 64/24). Z navedenimi sklepi (v nadaljevanju Sklepi) so toženke tožnici določile ceno dobave vode, ki jo ta potrebuje za izvajanje javne službe oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Upravno sodišče je zavrglo tudi tožničin predlog za izdajo začasne odredbe.

2Svojo odločitev je utemeljilo na določbi četrtega odstavka 23. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ugotovilo je, da je tožnica vložila pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Sklepov, Ustavno sodišče pa se je s sklepom št. U-I-11/25-6 z dne 11. 3. 2025 na podlagi tretjega odstavka 25. člena Zakona o ustavnem sodišču izreklo za nepristojno iz razloga, ker Sklepi toženk nimajo pravne narave predpisa ter tožničino pobudo zavrglo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa nadalje izhaja, da je bil tožnici navedeni sklep Ustavnega sodišča osebno vročen 24. 3. 2025. Trideseti dan za vložitev tožbe se je iztekel 23. 4. 2025. Zato je tožba, poslana priporočeno po pošti 16. 5. 2025, prepozna.

3Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep Upravnega sodišča vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-11/25-6 z dne 11. 3. 2025 ni bila poučena, da mora tožbo v upravnem sporu vložiti v 30 dneh od vročitve navedenega sklepa, kar gre enačiti s položajem, ko sodna odločba vsebuje napačen pravni pouk. Ta pa ne sme škodovati strankinim pravicam.

4Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka

5Vrhovno sodišče je v tej zadevi presojalo le pritožničine navedbe v zvezi z izpodbijanim sklepom Upravnega sodišča, navedenim v uvodu. Preostale navedbe, s katerimi pritožnica utemeljuje predlog za vrnitev v prejšnje stanje, za odločitev o pritožbi niso pomembne.

6Vrhovno sodišče se strinja z odločitvijo Upravnega sodišča, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa.

7Predmet tega upravnega spora so Sklepi toženk o določitvi konkretne cene za izvajanje storitev javne gospodarske službe - oskrbe prebivalstva s pitno vodo. Upravno sodišče je izhajalo iz stališča, da so Sklepi akti organov, izdani v obliki predpisa, ki urejajo posamična razmerja in zato skladno s četrtim odstavkom 5. člena ZUS-1 o njihovi zakonitosti odloča sodišče v upravnem sporu. Vendar pa mora tudi v takšnem primeru v upravnem sporu izpodbijani akt izpolnjevati pogoje za upravni akt, le izdan je v obliki predpisa.¹ Značilnosti upravnega akta so: da se oblikuje pri izvrševanju upravne funkcije, je enostransko ustvarjen, je oblastvenega značaja, ima zunanje učinkovanje, je posamičen akt ter ima normativni učinek oziroma učinek oblikovanja prava.² Bistvena sestavina je torej tudi odločitev o pravici, obveznosti ali pravni koristi (pravne) osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Kot izhaja iz nadaljnje obrazložitve, ta pogoj v obravnavani zadevi ni izpolnjen.

8Sklepi, ki jih pritožnica izpodbija v tem upravnem sporu, namreč ne urejajo konkretnega upravnega razmerja med ustanovitelji javnega podjetja in pritožnico (kot drugo lokalno skupnostjo). Z določitvijo cene oskrbe s pitno vodo - kar je, kot že rečeno, predmet izpodbijanih Sklepov, toženke namreč niso vsebinsko odločale o pritožničinih materialnopravno določenih pravicah, pravnih koristih ali dolžnostih, pač pa gre za odločitev v okviru njihovega poslovanja.³ Zakonsko podlago za določanje cen javnih dobrin predstavlja Zakon o gospodarskih javnih službah (v nadaljevanju ZGJS), ki v drugem odstavku 59. člena določa, da se cene za financiranje gospodarskih javnih služb oblikujejo in določajo na način in po postopku, ki ga določa zakon ali odlok lokalne skupnosti v skladu z zakonom. Skladno z drugo alinejo 26. člena ZGJS o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin odloča ustanovitelj javnega podjetja.

9Sklepi Občinskih svetov, s katerimi so toženke določile cene oskrbe s pitno vodo, za pritožnico tako ne ustvarjajo pravnih posledic na način, da bi se njen pravni položaj izboljšal (s tem, ko se pravica prizna) ali poslabšal (z zavrnitvijo pravice ali naložitvijo obveznosti). Vpliv odločitev samo v dejanskem pogledu oziroma uveljavljanje dejanskega in ne pravnega interesa pa za izpodbijanje Sklepov v upravnem sporu ne zadostuje.⁴

10Iz povedanega tako izhaja, da so Sklepi konkretni akti poslovanja in ne akti organov, izdani v obliki predpisa (četrti odstavek 5. člena ZUS-1). Ker ne gre za akte, za katere je zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, je pravilna pravna podlaga za zavrženje tožbe 4. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 in ne 2. točka, na katero se je sklicevalo Upravno sodišče.

11Ker je Upravno sodišče pravilno zavrglo pritožničino tožbo, je tudi odločitev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa o zavrženju predloga za izdajo začasne odredbe, pravilna in zakonita. Pravilni pa so tudi razlogi zanjo, saj je na podlagi 32. člena ZUS-1 pogoj za izdajo začasne odredbe obstoj tožbe v upravnem sporu.

12Glede na navedeno in ker druge pritožbene navedbe niso pomembne za odločitev, podani pa niso niti razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (76. člen v zvezi z drugim odstavkom 82. člena ZUS-1).

K II. točki izreka

13Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

¹ Glej Erik Kerševan (urednik), Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 51.
² E. Kerševan, V. Androjna: Upravno procesno pravo: upravni postopek in upravni spor (2. spremenjena in dopolnjena izdaja.), GV založba, Lexpera, Ljubljana 2018, 516. str. in nasl.
³ Tako tudi odločba Ustavnega sodišča U-I-300/94 z dne 8. 10. 1998, točka 11 obrazložitve in sklep Vrhovnega sodišča I Up 97/2018 z dne 3. 10. 2018, točka 8 obrazložitve.
⁴ Glej sklep Vrhovnega sodišča I Up 84/2024 z dne 22. 4. 2024, točki 8 in 11 obrazložitve.