VSRS Sodba IV Ips 10/2025

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

A.

1Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo je z uvodoma navedenim plačilnim nalogom storilcu zaradi prekrška po 4. alineji prvega odstavka 38. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (v nadaljevanju ZIN) izrekel globo v višini 500,00 EUR. Okrajno sodišče v Novem mestu je s sodbo z dne 23. 2. 2023 zavrnilo zahtevo za sodno varstvo zoper citirani sklep in storilcu naložilo sodno takso. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 18. 4. 2024 ugodilo pritožbi storilčevega zagovornika in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), stroški postopka o prekršku pa bremenijo proračun.

2Vrhovni državni tožilec dr. Jože Kozina je zoper izpodbijano pravnomočno sodbo vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve materialnih določb zakona, ki določa prekršek. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugodi zahtevi za varstvo zakonitosti in se brez posega v pravnomočno odločbo omeji na ugotovitev, da je sodišče druge stopnje prekršilo drugi odstavek 29. člena ZIN v zvezi s 4. alinejo prvega odstavka 38. člena ZIN.

3Z zahtevo za varstvo zakonitosti je bil seznanjen storilec prekrška, vendar se o njej ni izjavil. O zahtevi za varstvo zakonitosti se je izjavila storilčeva zagovornica in predlagala njeno zavrnitev.

B.

4V obravnavani zadevi je prekrškovni organ storilcu s plačilnim nalogom izrekel globo, ker gozdarski inšpekciji v postavljenem roku ni predložil (i) fotokopij dokumentacije o prodaji lesa, ki ga je posekal v aprilu 2021, in ni podal izjave o nahajališču lesa, v kolikor ga ni prodal, ter (ii) ni predložil prevoznih dokumentov za ta les, s čimer naj bi prekršil določbo drugega odstavka 29. člena ZIN in s tem storil prekršek po 4. alineji prvega odstavka 38. člena ZIN. Sodišče prve stopnje je zahtevo za sodno varstvo zoper plačilni nalog zavrnilo med drugim z argumentom, da je bil poziv na predložitev dokumentacije izdan v okviru inšpekcijskega nadzora in ne v okviru postopka o prekršku, zato sklicevanje zagovornika na privilegij zoper samoobtožbo ni utemeljeno. Sodišče druge stopnje je nasprotno presodilo, da je v obravnavani zadevi inšpekcijski postopek prerasel v prekrškovni postopek, saj je v trenutku izdaje poziva zoper domnevnega storilca že obstajal sum storitve prekrška po 7. točki prvega odstavka 77.c člena Zakona o gozdovih (v nadaljevanju ZG), zaradi česar je odklonitev predložitve zahtevane dokumentacije zaobjeta s privilegijem zoper samoobtožbo in je ni mogoče obravnavati kot prekršek po 4. alineji prvega odstavka 38. člena ZIN.

5Vrhovni državni tožilec načelnim pravnim stališčem sodišča druge stopnje ne nasprotuje, v zahtevi za varstvo zakonitosti pa izpodbija le zaključek, da je bil v trenutku poziva na izročitev dokumentacije sum že osredotočen na domnevnega storilca. Sodišču druge stopnje očita, da je ta zaključek utemeljilo le na eni povedi, ki jo je zapisal prekrškovni organ v dopisu z dne 13. 5. 2022, ne da bi ob tem opravilo analizo predhodno opravljenih procesnih dejanj, ki segajo od 30. 4. 2021 do 16. 2. 2022 in so razvidni iz zapisnikov o ogledu gozdne parcele in zapisnika o zaslišanju stranke ter nerealiziranih vabil na zaslišanje. Vrhovni državni tožilec ocenjuje, da iz vsebine te dokumentacije, ki je podrobneje ne pojasni, izhaja, da prekrškovni organ s samim pozivom še ni zasledoval cilja zbiranja obremenilnega gradiva zoper domnevnega storilca, saj je bil še vedno povsem realen tudi scenarij, da je nezakonit posek in prodajo lesa opravil nekdo tretji.

6Vrhovno sodišče tem navedbam ne more slediti. Po drugem odstavku 29. člena ZIN mora zavezanec oziroma odgovorna oseba zavezanca dati, ne glede na določbe o varstvu osebnih in drugih podatkov, na zahtevo inšpektorja in v roku, ki ga določi inšpektor, pisno pojasnilo, dokumentacijo in izjavo v zvezi s predmetom nadzora. Določba uvaja t. i. edicijsko dolžnost v postopku inšpekcijskega nadzora, ki je ni mogoče uporabiti zoper domnevnega storilca v prekrškovnem postopku. Privilegij zoper samoobtožbo, ki odseva v določbi 1. alineje drugega odstavka 55. člena ZP-1, se poleg testimonialnih dokazov nanaša tudi na izročitev listin, pri katerem domnevni storilec aktivno zagotavlja dokazno gradivo.¹ Postopek inšpekcijskega nadzora se prevesi v prekrškovni postopek, v katerem za domnevnega storilca velja privilegij zoper samoobtožbo, v trenutku osredotočenosti suma, torej tedaj, ko ne gre več za nadzor nad izvajanjem oziroma spoštovanjem zakonov in drugih predpisov (prvi odstavek 2. člena ZIN), pač pa za zbiranje dokaznega gradiva zoper domnevnega storilca določenega prekrška.²

7V obravnavani zadevi je sodišče druge stopnje pravilno presodilo, da je bil v času poziva na predložitev listin po drugem odstavku 29. člena ZIN na domnevnega storilca že osredotočen sum storitve prekrška po 7. točki prvega odstavka in tretjem odstavku 77.c člena ZG, ki določa globo od 300 EUR do 5.000 EUR za posameznika, ki daje na trg nezakonito pridobljen les ali lesne proizvode, oziroma daje na trg les in lesne proizvode, za katere ne dokaže zakonitega izvora (prvi odstavek 4. člena Uredbe 995/2010/EU). Tako ne izhaja le iz dopisa, s katerim je prekrškovni organ sodišču prve stopnje predložil zahtevo za sodno varstvo in v katerem je izrecno navedeno, da je v konkretnem primeru obstajal sum, da je zavezanec nezakonito posekan les dal na trg (list. št. 1 prekrškovnega spisa), pač pa tudi iz obrazložitve samega plačilnega naloga, iz katerega izhajajo ugotovitve gozdarskega inšpektorja, da (i) je kršitelj v nasprotju z izdano odločbo dodatno posekal 78 dreves, da (ii) je kršitelj posekan les prodal oziroma naročil njegov odvoz in da (iii) se kršitelj v določenem roku na poziv gozdarskega inšpektorja ni odzval in predložil zahtevane dokumentacije. Glede na povzeto je jasno, da se izraz "kršitelj" v vseh primerih nanaša na isto osebo, zoper katero je bil v času poziva na predložitev dokumentacije že osredotočen sum storitve zgoraj navedenega prekrška. Glede na takšne izrecne in decidirane zapise v plačilnem nalogu in predložitvenem dopisu ni mogoče sprejeti razlage, da sum zoper domnevnega storilca ob pozivu po drugem odstavku 29. člena ZIN še ni bil osredotočen, vrhovni državni tožilec pa razen pavšalnega sklicevanja na preostale listine spisa, s čimer po vsebini nasprotuje predvsem pravnomočno ugotovljenemu dejanskemu stanju, ni pojasnil, na čem temelji njegova nasprotna teza.

C.

8Vrhovno sodišče je glede na vsebino zahteve za varstvo zakonitosti ugotovilo, da sodišče druge stopnje ni storilo v njej zatrjevane kršitve, zato je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo (prvi odstavek 425. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1).

¹ Prim. L. Vavken: (Ne)priznavanje privilegija zoper samoobtožbo pravnim osebam s poudarkom na enoosebni gospodarski družbi, v: Zbornik znanstvenih razprav, l. XXXIV (2024), str. 67-73. Prim. tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 88506/2010 z dne 15. 10. 2020 ter K. Šugman Stubbs in P. Gorkič: Dokazovanje v kazenskem postopku, GV Založba, Ljubljana 2011, str. 115.
² Prim. sodbo Vrhovnega sodišča RS IV Ips 5/2018 z dne 18. 4. 2018.