UPRS Sodba III U 209/2024-10

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Izpodbijana odločba

1Z izpodbijano odločbo, Bpp 884/2024 z dne 12. 9. 2024, je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo z dne 2. 9. 2024, dopolnjeno dne 10. 9. 2024, za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP) v zvezi s postopkom osebnega stečaja.

2Iz obrazložitve izpodbijane odločbe je razvidno, da je tožnik po pooblaščencu 2. 9. 2024 vložil prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v postopku osebnega stečaja in postopku odpusta obveznosti, ki jo je po pozivu toženke 10. 9. 2024 dopolnil s pojasnilom, da predlog za začetek postopka osebnega stečaja še ni bil vložen. Toženka v izpodbijani odločbi pojasnjuje, da se BPP dodeli na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa zakon, pri čemer so pogoji za dodelitev BPP urejeni v določbah od 11. do 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP). Skladno s slednjimi mora prosilec za dodelitev BPP kumulativno izpolnjevati tako materialni oziroma t.i. subjektivni kriterij kot tudi vsebinski oziroma t.i. objektivni kriterij iz 24. člena ZBPP. Na podlagi prvega odstavka tega člena toženka presoja okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za BPP, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v njej verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati.

3Toženka ugotavlja, da tožnik prosi za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v postopku osebnega stečaja in postopku odpusta obveznosti, pri čemer postopek osebnega stečaja zoper njega še ni uveden.

4Pojasnjuje, da postopke zaradi insolventnosti nad pravnimi in fizičnimi osebami, med katere spada tudi postopek osebnega stečaja, ureja Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP). Po določbah tega zakona pristojno sodišče odloči o začetku postopka osebnega stečaja tudi na predlog dolžnika, ki ga ta lahko vloži na zapisnik pri sodišču, sodišče pa ga na naroku za vložitev predloga med drugim pouči o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti (prvi in drugi odstavek 383.a člena ZFPPIPP). V prvem stavku tretjega odstavka 383.a člena ZFPPIPP pa je določeno še, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. V postopku pred uvedbo osebnega stečaja torej dodelitev BPP ni mogoča, pač pa jo je mogoče dodeliti šele v postopku odpusta obveznosti, a še to le v primeru, ko je vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Ker tožnik predloga za osebni stečaj še ni podal in postopek osebnega stečaja nad tožnikom še ni uveden in ker tudi niso izpolnjeni pogoji glede postopka odpusta obveznosti, saj tudi slednji ni v teku in ni vložen ugovor proti odpustu obveznosti, je toženka sprejela odločitev, da pogoji za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP niso izpolnjeni. Zato je tožnikovo prošnjo zavrnila, pri tem pa ni presojala, ali tožnik izpolnjuje subjektivni kriterij za dodelitev te pomoči.

Tožba in nadaljnji potek upravnega spora

5Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo v upravnem sporu, kot navaja, iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi ter izpodbijano odločbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožnikovi prošnji za dodelitev BPP za postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti, kot izvajalca BPP pa določi odvetnika A. A. Zahteva tudi, da mu toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6V tožbi navaja, da ima več kot 40.000,00 EUR dolga, da zoper njega tečejo izvršbe, da nima plačanih prispevkov, da prejema zgolj polovico minimalne plače, da je invalid 3. kategorije (prej celo I. kategorije) in da ima številne zdravstvene težave, med drugim shizofrenijo. Za postopek osebnega stečaja potrebuje pomoč odvetnika, saj sam ne zna pisati vlog za sodišče. Nato citira 13. člen ZBPP in poudarja, da je diskriminiran v primerjavi z drugimi upravičenci, ki jim je bila BPP za postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti odobrena. Tako je na primer upravičenki B. B. toženka s sklepom, Bpp 192/2023 z dne 30. 5. 2023, prošnjo za BPP za postopek osebnega stečaja zavrnila, po odločitvi Upravnega sodišča pa ji je bila BPP za celoten postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti odobrena. Nato pojasnjuje, kolikšen je znesek minimalnega dohodka, citira 14. člen ZBPP ter se sklicuje še na določbe Zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Tožnik poudarja, da če mu BPP ne bo odobrena, bo moral za zastopanje sam plačevati odvetniške stroške, kar bo še dodatno poglobilo njegove finančne težave in povzročilo, da ne bo imel sredstev za preživetje, kar pa je v nasprotju z določbami ZBPP. Meni, da je bil z odločitvijo toženke diskriminiran glede na druge upravičence do BPP in da mu je bila kršena pravica do enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS v zvezi s 1. členom ZBPP. Ugovarja tudi, da je odločitev o zavrnitvi prošnje za BPP pomanjkljivo obrazložena.

7Toženka, ki je sodišču predložila upravne spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

K I. točki izreka:

8Tožba ni utemeljena.

9Predmet presoje v tem upravnem sporu je pravilnost in zakonitost s tožbo izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. stopnje v postopku osebnega stečaja in postopku odpusta obveznosti. Med strankama ni sporno, da postopek osebnega stečaja nad tožnikom še ni bil uveden, saj tožnik (še) ni vložil predloga za začetek takšnega postopka. Sporno pa je, ali je materialnopravno pravilna odločitev toženke, da tožnik glede na navedeno nesporno okoliščino ni upravičen do dodelitve BPP zaradi posebne ureditve v ZFPPIPP o dodeljevanju BPP v postopku osebnega stečaja.

10Toženka je v svoji obrazložitvi navedla bistvene razloge za odločitev, ki jim sodišče, kolikor iz obrazložitve te sodbe ne izhaja drugače, sledi in jih zato na tem mestu ne navaja ponovno (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju: ZUS-1), glede na tožbene navedbe pa še dodaja:

11Namen BPP po ZBPP je uresničevanje pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati (prvi odstavek 1. člena ZBPP). Dodeli se na način, pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ta zakon (prvi odstavek 2. člena ZBPP). Brezplačna pravna pomoč pa je lahko urejena tudi drugače, kot je urejena z ZBPP, če je glede na vrsto postopka in glede na oblike pravne pomoči to potrebno (prvi odstavek 3. člena ZBPP).

12Tožnik je zaprosil za dodelitev BPP za pravno svetovanje in zastopanje v postopku osebnega stečaja in postopku odpusta obveznosti. Ta postopek ureja ZFPPIPP, ki v tretjem odstavku 383.a člena določa, da za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku osebnega stečaja, ki ga predlaga dolžnik, ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. Prvi stavek tega odstavka se ne uporablja za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. BPP v postopku osebnega stečaja je torej mogoče dodeliti le za pravno svetovanje in zastopanje dolžnika v postopku odpusta obveznosti, če je bil vložen ugovor proti odpustu obveznosti. Takšna ureditev izhaja iz določb ZFPPIPP, po katerih lahko dolžnik vloži predlog za začetek postopka osebnega stečaja tudi na zapisnik pri sodišču, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje o tem predlogu, sodišče pa na naroku za vložitev predloga za začetek postopka osebnega stečaja: 1) pouči dolžnika o pravnih posledicah začetka postopka osebnega stečaja in možnosti odpusta obveznosti, ter 2) sprejme na zapisnik dolžnikov predlog za začetek postopka osebnega stečaja, poročilo o stanju dolžnikovega premoženja v skladu s petim odstavkom 384. člena tega zakona in predlog za odpust obveznosti (prvi in drugi odstavek 383.a člena ZFPPIPP).

13Skladno z navedenim je pravilen zaključek toženke, da tožniku za pravno svetovanje in zastopanje v postopku osebnega stečaja, ne glede na njegovo finančno stanje, ni mogoče dodeliti BPP, saj ZFPPIPP to prepoveduje. Toženka je torej po presoji sodišča pravilno ugotovila, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP, svojo odločitev je ustrezno obrazložila in argumentirala ob upoštevanju za zadevo relevantnih predpisov.

14Sodišče ugotavlja, da so zgolj posplošeni ter neutemeljeni očitki tožnika o diskriminatornosti izpodbijane odločbe in v tej zvezi o kršitvi določb Ustave v zvezi s 1. členom ZBPP. Tožnik ni konkretiziral vsebine teh očitkov, ni predložil odločb, ki bi jih bilo mogoče primerjati z izpodbijano odločbo, niti ni konkretno obrazložil primerljivih okoliščin drugih zadev. Na tej podlagi ni mogoče napraviti zaključka o neenaki obravnavi tožnika. Ob upoštevanju objavljene sodne prakse Upravnega sodišča (prim. sodbe tega sodišča III U 129/2015 z dne 1. 7. 2015, III U 84/2018 z dne 24. 5. 2018, I U 466/2023 z dne 13. 4. 2023, III U 76/2023 z dne 12. 7. 2023 in IV U 69/2023 z dne 24. 8. 2023) pa sodišče ugotavlja nasprotno - da tožnik neutemeljeno zatrjuje, da je z izpodbijano odločbo diskriminiran v primerjavi z drugimi upravičenci. Ta sodna praksa namreč potrjuje, da je toženka v izpodbijani odločbi zavzela pravilno materialnopravno stališče o tožnikovi neupravičenosti do BPP v postopku osebnega stečaja.

15V zvezi z zadevo Bpp 192/2023, na katero se sklicuje tožnik, sodišče iz javno objavljene sodne prakse Upravnega sodišča ugotavlja, da je bilo o tožbi zoper to odločbo odločeno s sodbo III U 138/2023 z dne 22. 11. 2023. Iz obrazložitve te sodbe je razvidno, da v tam obravnavani zadevi ni šlo za enako dejansko in pravno stanje kot v obravnavani zadevi, saj je tožnica vložila prošnjo za BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v odškodninski zadevi. V zadevi III U 138/2023 torej ni šlo za dodelitev BPP za postopek osebnega stečaja in postopek odpusta obveznosti.

16Sodišče še dodaja, da izpodbijana odločba ne temelji na stališču, da tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP, zato tudi vse s tem povezane tožbene navedbe za sprejeto odločitev niso pomembne.

17Glede na vse navedeno je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

18Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, ni sporno, temveč je sporno le vprašanje pravilne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 59. člena ZUS-1). Pri tem je sodišče upoštevalo tudi stališča Evropskega sodišča za človekove pravice, da obravnava ni nujna, če ni spornih dejanskih in pravnih vprašanj, ki jih ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti na podlagi sodnega spisa in pisnih vlog strank. Gre za postopke, v katerih ni spornih dejstev, ki terjajo ustno predstavitev dokazov ali soočenje prič, če je imela stranka ustrezno možnost pisno predstaviti svoja stališča in izpodbijati dokaze. V teh primerih lahko država ob upoštevanju zahteve po učinkovitosti postopka odloči le na podlagi elementov spisa brez oprave obravnave v postopkih. Sistematično izvajanje obravnave bi namreč lahko nasprotovalo načeloma učinkovitosti in ekonomičnosti postopka in nenazadnje pripeljalo do kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, zlasti v postopkih, ki terjajo prednostno ali hitro odločanje (prim. sklep Vrhovnega sodišča I Up 146/2021 z dne 6. 5. 2021 in sodbo I Up 38/2024 z dne 20. 2. 2024).

K II. točki izreka:

19Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

20Tožnik je hkrati s tožbo podal predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem postopku, upoštevajoč šesti odstavek 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej tožnik plačila sodne takse v tem upravnem sporu oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.