VSL Sklep I Cp 1398/2025

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala objavo popravka prispevka z naslovom "Hobotnici energetskega vplivneža milijonska pomoč države", ki je bil objavljen na spletni strani medija x.si. Presodilo je, da obstojita odklonitvena razloga za objavo popravka iz prve in druge alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (ZMed)¹.

2Zoper odločitev je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podredno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Tožniki v pritožbi navajajo, da so bili tarča zlonamernega in medijsko orkestriranega napada ter da je novinarka zavestno in načrtno posegla v njihovo dobro ime z zavajajočimi senzacionalističnimi in neresničnimi navedbami. Brez kakršnekoli podlage so jim v članku pripisane nezakonite prakse pri pridobivanju subvencij ter davčno izogibanje. Že pred objavo so na novinarkina vprašanja jasno, podrobno in argumentirano odgovorili, vendar njihovih pojasnil v članku praktično ni. Novinarka je članek širila tudi po drugih medijih in socialnih omrežjih. Tožniki so zahtevali objavo popravka v širšem smislu, s katero so zahtevali objavo dodatnih dejstev in okoliščin z namenom izpodbijanja oziroma bistvenega dopolnjevanja navedb v spornem članku. V nasprotju s predloženimi dokazi in pravno zgrešen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka že glede prve trditve² ni prikazala drugih ali nasprotnih dejstev ali okoliščin, s katerimi bi izpodbijala ali bistveno dopolnjevala navedbe v spornem članku. Avtorica članka si je z "bombastičnim" toda zavajajočim naslovom prizadevala, da bi njen članek prebralo kar največ bralcev. Tožniki so v zahtevanem popravku pojasnili razloge za ustanovitev več projektnih podjetij za gradnjo več sončnih elektrarn oziroma projektov, kar predstavlja običajno poslovno prakso zaradi porazdelitve tveganj, saj se tveganja, ki izvirajo iz posamezne elektrarne omejijo le na posamezno projektno podjetje. Gre za običajno poslovno prakso, ki jo novinarka prikazuje senzacionalistično kot nekakšno hobotnico in ob tem namiguje na sum različnih nepravilnosti. Projektna podjetja s transparentnim lastništvom, financiranjem in jasnimi projekti niso nobena hobotnica, saj je takšna povsem običajna poslovna praksa. Neumestno je zato, da se jim v naslovu spornega članka pripisuje negativno konotacijo, netransparentnost in na sploh sum protipravnih ravnanj, ki jih povprečni bralec običajno povezuje z besedo hobotnica. Popravek pojasni razloge za lastniško strukturo podjetij skupine A. in s tem argumentirano zanika navedbe v spornem članku, češ da je lastniška struktura podjetij iz skupine A. takšna zato, ker naj bi se družbe s tem izognile plačilu davkov ter pridobile več subvencij, kot so upravičene. S prikazom nasprotnih dejstev je tožeča stranka izrecno nasprotovala opredelitvi svoje povsem transparentne in v poslovni praksi običajne lastniške strukture kot nekakšne hobotnice, ki ima v očeh povprečnega bralca izrazito negativno konotacijo, saj gre za ekspresiven, slogovno izrazito zaznamovani izraz, ki nakazuje na netransparentno poslovanje subjektov, sporne poslovne prakse, nakazuje na to, da skupina podjetij (hobotnica) lovi "plen" (neupravičene subvencije) in izkorišča položaj na trgu v lastno korist na škodo države. Tožniki so torej v zahtevanem popravku nasprotovali takšni vsebini spornega članka in prikazali druga oziroma nasprotna dejstva in okoliščine, s katerimi so izpodbijali ter s tem namenom bistveno dopolnjevali navedbe v objavljenem članku. Napačna je zato ocena sodišča o obstoju odklonitvenega razloga z 2. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed. Poleg tega se sodišče v izpodbijani sodbi ni opredelilo do argumentov tožeče stranke, ki jih je podala že v tožbi, zato je podana bistvena kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

Napačno je tudi stališče, da se navedbe tožnikov glede prenosa lastništva podjetij v Estonijo ne nanašajo na obrambo zatrjevanih njihovih materialno pravnih pravic ter da naj bi šlo le za obrobne navedbe v zahtevku. Sodišče je spregledalo, da je v spornem članku na osmih različnih mestih problematiziran prenos lastništva družb v Estonijo. Ob tem je novinarka namigovala na sporno davčno prakso (davčno izogibanje oziroma oškodovanje državnega proračuna) pri prenosu lastništva družb na družbo s sedežem v Estoniji. Iz spornega članka izhaja, da navedeno ni skladno s slovensko davčno zakonodajo in naj bi posledično predstavljalo odlivanje davkov iz državnega proračuna. Ne gre torej za obrobne navedbe, ampak za namigovanja o davčnih malverzacijah, s katerimi je bilo protipravno poseženo v materialnopravne pravice oziroma interese tožnikov. Pri tem so tožniki v popravkih navedli, kaj je pravi razlog za selitev lastništva družb v Estonijo, da razlog ni v davčni optimizaciji, ampak ker Estonija ponuja ugodno poslovno okolje za fintech oziroma blockchain podjetja, kar je ključno za dejavnosti skupine A. Pojasnilo glede delovanja estonskega poslovnega okolja v popravku ne temelji na obrobnih in nebistvenih delih spornega članka, temveč na njegovem ključnem očitku, da je bilo lastništvo družb preneseno v Estonijo z namenom izogibanja davčnih obveznosti, zaradi česar naj bi bil oškodovan proračun.

Napačen je tudi zaključek, da se zahtevani popravek naj ne bi nanašal na sporni članek, in sicer v delu, ki se nanaša na lokacijo sončnih elektrarn - vzhodna Slovenija. Sodišče je zavzelo stališče, da so tožniki v predlaganem popravku zapisali štiri besede preveč, in sicer "večinoma v vzhodni Sloveniji", kar se nanaša na lokacijo sončnih elektrarn v lasti družb. Da gre za lokacije v vzhodni Sloveniji, nakazuje že ime firme družb, ki so omenjene v članku (L., Š.). O tem je torej v članku implicitno bilo govora. S tem, ko so tožniki v štirih besedah pojasnili še dejstvo, kje se sončne elektrarne nahajajo, so ostali znotraj vsebine spornega članka, zato odklonitveni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni podan. Takšna razlaga 31. člena ZMed pa je tudi napačna in črkobralska. Vsebine in narava teh štirih besed je v predlaganem popravku povezana z vsebino njegovega ostalega dela. Ta okoliščina po opravljenem tehtanju pravice do svobode izražanja iz 39. člene Ustave RS in pravice do popravka in odgovora iz 40. člena Ustave RS nagne tehtnico v korist ustavne pravice do popravka. Sodišče prve stopnje je s svojim stališčem kršilo ustavno načelo sorazmernosti. Omejitev pravice do popravka iz prve alineje prvega odstavka 31. člena ZMed ni namenjena takšni razlagi. Prvostopenjsko sodišče je zato na nesorazmeren način poseglo v pravico do objave popravka.

3Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje.

4Pritožba je utemeljena.

5Namen pravice do popravka iz 26. člena ZMed je v omogočitvi tistemu, na katerega se medijski prispevek neposredno nanaša, da se na enakovrednem medijskem mestu odzove na obvestilo, ki je objektivno takšno, da posega v njegove materialnopravne pravice oziroma interese. Gre za zakonsko konkretizacijo človekove pravice iz 40. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pravica do popravka je torej namenjena varstvu zasebnega interesa prizadetega (posameznika, pravne osebe, združenja), ki lahko v odzivu na objavljeno besedilo zatrjuje netočno prikazovanje dejstev in ščiti svoje pravice (čast, dobro ime, ugled, zasebnost, dostojanstvo). Z možnostjo objave popravka je posameznikov položaj nasproti medijem bolj uravnotežen, varovano je načelo enakosti orožij. Z navedeno pravico se varuje tudi interes javnosti po uravnoteženi, celoviti in objektivni informiranosti.³

6Ustava pa varuje tudi drugo stran. Popravek objavljenega obvestila namreč že po svoji naravi nujno poseže v svobodo novinarskega izražanja (39. člen Ustave) in svobodno gospodarsko pobudo lastnikov medijev (74. člen Ustave), saj odgovornim urednikom narekuje brezplačno objavo vsebine, ki jo je pripravil imetnik pravice do objave popravka spornega prispevka. Tako kot vselej, ko izvrševanje ene pravice nujno trči ob nasprotne ustavne pravice, je treba tudi v tem primeru vzpostaviti ustrezno ravnovesje med kolidirajočimi pravicami (tretji odstavek 15. člena Ustave).⁴ Opraviti je treba tehtanje, kateri pravici je v konkretnem primeru treba dati prednost in v kolikšnem obsegu. K iskanju ravnovesja je pristopil že zakonodajalec, ki je prizadetemu priznal pravico do popravka, a jo je omejil z odklonitvenimi razlogi iz prvega odstavka 31. člena ZMed.⁵

7ZMed v četrtem odstavku 26. člena vsebino popravka opredeljuje s popravkom v ožjem smislu, to je zanikanjem oziroma s popravljanjem zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu, ter s popravkom v širšem smislu, to je navajanjem oziroma prikazom drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu. Po določilu iz druge alineje prvega odstavka 31. člena ZMed lahko odgovorni urednik odkloni objavo popravka, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu. Popravek mora torej imeti takšno sporočilno moč, da je iz njega mogoče razbrati zanikanje navedb v obvestilu ali njihovo bistveno dopolnjevanje z drugimi oziroma nasprotnimi dejstvi in okoliščinami, s katerimi jih spodbija oziroma s katerimi kaže na takšen namen. Kakšna mora biti narava zanikanja in v kolikšni meri mora popravek vsebovati tudi nasprotna dejstva ali okoliščine, je odvisno od konkretnega primera⁶ V obravnavani zadevi je bilo treba presoditi, ali je sporočilna moč konkretnega popravka zadostila navedenemu standardu.

8Tožeča stranka je zahtevala popravo navedb iz obširnega članka z naslovom "Hobotnici energetskega vplivneža milijonska pomoč države", ki ga je objavila tožena stranka in v katerem se, kot izhaja iz uvoda oziroma uvodnega povzetka članka, razkriva primer nenavadne razdelitve nepovratnih državnih sredstev zasebnim podjetjem, ki se ukvarjajo s proizvodnjo in shranjevanjem električne energije in toplote iz obnovljivih virov, da je desetim podjetjem iz hobotnice znanega podjetnika v energetski branži B. B. državni Borzen odobril 23 finančnih spodbudb v skupni višini 8.754.720,30 EUR, da gre za veriženje podjetij z istim lastnikom in istim poštnim nabiralnikom, brez zaposlenih in kapitala, ki so bila ustanovljena dober mesec pred objavo javnega poziva v uradnem listu, njihovo lastništvo pa se je končalo v Estoniji. V nadaljevanju avtor v članku mdr. navaja, da gre za podjetja iz hobotnice A., koliko sredstev je bilo posameznemu podjetju odobreno, kaj je po njegovem namen ustanovitve več malih podjetij (pridobiti več državnega denarja) in kaj prenosa njihovega lastništva v Estonijo (davčni razlogi).

9Tožeča stranka je zahtevala popravo dvanajstih napačnih navedb oziroma trditev iz članka. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da zahtevani popravek že glede prve trditve "Hobotnici energetskega vplivneža milijonska pomoč države"⁷ ne ustreza navedenim merilom.⁸ Navedlo je, da tožeča stranka v popravku ni zanikala omenjene navedbe niti ni prikazala drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi spodbijala ali bistveno dopolnjevala sporne navedbe. Pritrditi je treba pritožbenemu očitku, da je takšen zaključek napačen.

10Tožeča stranka je v tožbi poudarila, v čem je prizadetost njene pravice oziroma interesa zaradi te navedbe. Članek z omenjeno navedbo neresnično insinuira oziroma izkazuje negativno vrednostno sodbo o strukturi podjetij skupine A., ki jo je zavzel avtor članka z uporabo izraza hobotnica, ki ima v očeh povprečnega bralca izrazito negativno konotacijo, saj gre za ekspresiven izraz, ki nakazuje na netransparentno poslovanje subjektov, sporno poslovno prakso in nakazuje na to, da skupina podjetij (hobotnica) lovi "plen" (neupravičene subvencije) in izkorišča položaj na trgu v lastno korist na škodo države.

11Zahtevek za popravek navedene trditve se je glasil: "Skupina A. je ustanovila projektna podjetja za gradnjo več sončnih elektrarn oz. projektov, večinoma v vzhodni Sloveniji. Projektna podjetja s transparentnim lastništvom in jasnimi projekti nikakor niso hobotnica. Poslovna praksa, da se za tovrstne projekte uporablja projektna podjetja, je zahtevana tudi s strani bank, saj le-te običajno zahtevajo novo projektno podjetje za vsak posamezen projekt zaradi lažjega upravljanja s tveganji. Zagotavljanje sredstev za izvedbo projekta pa zagotovi skupina A."

12Po mnenju pritožbenega sodišča je tožeča stranka z zahtevanim in zgoraj povzetim popravkom omenjene trditve prikazala dejstva in okoliščine, s katerimi je spodbijala vsebinsko bistvo omenjene navedbe - opredelitev lastniške strukture podjetij kot hobotnice.⁹ Sporočilni pomen popravka te navedbe je jasen. Projektna podjetja s transparetnim lastništvom in jasnimi projekti nikakor niso hobotnica. Tudi s strani bank je zahtevana poslovna praksa, da se zaradi lažjega upravljanja s tveganji za tovrstne projekte uporablja projektna podjetja.

13Ne drži torej zaključek sodišča prve stopnje, da že pri zahtevani popravi prve trditvi obstoji odklonitveni razlog za njegovo popravo, določen v drugi alineji prvega odstavka 31. člena Zmed.

14Prav tako ne drži zaključek prvostopenjskega sodišča o obstoju odklonitvenega razloga iz prve alineje prvega odstavka 31. člena ZMed, ker se popravek omenjene trditve v delu, ko navaja lokacijo sončnih elektrarn (vzhodna Slovenija), za katerih gradnjo so bila ustanovljena projektna podjetja, ne nanaša na obvestilo (članek). Iz zgoraj navedenih razlogov izhaja, da se popravek omenjene trditve (prve) iz članka nanaša nanj. Navedba v popravku, da je skupina A. ustanovila projektna podjetja za gradnjo elektrarn večinoma v vzhodni Sloveniji, predstavlja del tega besedila in je z njim v razumni zvezi. Ne predstavlja upoštevnega odmika od objavljenega besedila. Da so elektrarne locirane v vzhodni Sloveniji izhaja tudi že iz firm družb, ki so omenjene v spornem članku,¹⁰ po tehtanju ustavnih pravic pravdnih strank pa se izkaže, da navedba "večinoma v vzhodni Sloveniji" tudi ne more poseči v toženkini pravici iz 39 in 74. člena Ustave oziroma porušiti ravnotežja kolidirajočih pravic.¹¹ Pritrditi je zato treba pritožbi, da bi se z drugačnim razumevanjem na nesorazmeren način poseglo v pravico do objave popravka.

15Prvostopenjsko sodišče je kot dodatni razlog za zavrnitev zahteve za popravek štelo navedbe tožeče stranke glede prenosa lastništva v Estonijo. Navedlo je, da mora obramba prizadetih interesov temeljiti izključno na vsebinah in tematikah novinarskega prispevka, ki so posegle v pravice oziroma interese tožeče stranke in jih prizadele. Popravek z navedbami o delovanju estonskega poslovnega okolja pa temelji na obrobnih in nebistvenih delih prispevka.

16Pritrditi je treba pritožbenemu očitku, da je takšno stališče napačno. V zahtevanem popravku so navedbe glede prenosa lastništva podjetij v Estonijo v njegovem uvodnem delu in pri zahtevi za popravo 11. trditve iz članka. V tem je bil problematiziran prenos lastništva podjetij v Estonijo, pri tem pa se je namigovalo na kršitev slovenske davčne zakonodaje in oškodovanje državnega proračuna. Napačen je zato zaključek prvostopenjskega sodišča, da gre za obroben in nebistven del prispevka. V zahtevanem popravku je tožeča stranka navedla, da Estonija ni davčna oaza, kjer je možna utaja davkov, ampak da je lastništvo podjetij iz skupine A. v Estoniji zato, ker ta država ponuja ugodno poslovno okolje za fintech oz. blockchain podjetja, da gre za najbolj digitalno pismeno državo EU in med najbolj naprednimi v podpori takšnih podjetij ter da je Estonija kot prva država EU omogočala pridobitev licence za ponudnike virtualnih storitev, kar je bilo nujno za poslovanje na področju trgovanja z električno energijo s pomočjo blockchain tehnologije.

17Z zahtevanim popravkom v tem delu je tožeča stranka navedla dejstva oziroma pojasnila razloge za prenos lastništva podjetij v Estonijo, s katerimi spodbija navedbe iz članka, ki navajajo na zaključek, da je bil razlog prenosa v obidu davčnih obveznosti. Tudi glede tega dela popravka zato ne obstoji odklonitveni razlog za njegov objavo iz druge alineje prvega odstavka 31. člena Zmed.

18Glede na navedeno je mogoče zaključiti, da izpodbijana zavrnilna sodba sodišča prve stopnje temelji na napačni uporabi materialnega prava. Tak zaključek pa ne omogoča njeno spremembo, saj je sodišče prve stopnje presojalo upravičenost le dela ne pa celotnega popravka. Te pomanjkljivosti pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti, saj bi šlo za prvo presojo (preostale) zahteve za objavo popravka, zoper katero pravdni stranki ne bi imeli pravice do pritožbe. Izpodbijano sodbo je bilo zato treba razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 355. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP). Ker je bila tožba v tej zadevi vložena pred štirimi meseci, razveljavitev tudi ne bo povzročila hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 355. člena ZPP).

19Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržana za končno odločbo.

¹ Ur. list RS, št. 35/01 s spremembami.
² "Hobotnici energetskega vplivneža milijonska pomoč države."
³ Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-95/09, Up 419/09 z dne 21. 10. 2010.
⁴ Odločba Vrhovnega sodišča RS II Ips 212/2017, II Ips 85/2015, II Ips 176/2016, II Ips 154/2015, … .
⁵ Sklep VS RS II Ips 4/2023 z dne 1. 2. 2023 in sodba II Ips 64/2024 z dne 18. 12 2024.
⁶ Sodba VS RS II Ips 154/2015 z dne 20. 8. 2015.
⁷ Gre za naslov objavljenega prispevka.
⁸ Prvostopenjsko sodišče presoje, ali ostale navedbe iz zahtevanega popravka ustrezajo zahtevanemu standardu popravka, ni opravilo.
⁹ Ekspresiven izraz, ki nakazuje na namen pridobitve premoženjske koristi na nepošten način, prim. Slovar SKJ ( https://fran.si/iskanje?view=1&Query=hobotnica&hs=1
¹⁰ Tožnice v imenih firm vsebujejo navedbo krajev v vzhodni Sloveniji - L. (druga do deveta tožnica), oziroma Š.
¹¹ Prim. sodba VS RS II Ips 23/2025 z dne 21. 5. 2025.