VSM Sklep I Cp 525/2025

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki (v nadaljevanju tožencu) naložilo, da je dolžna objaviti popravek in prikaz nasprotnih dejstev tožeče stranke (v nadaljevanju tožnika) na obvestilo "B. B. in "jadralna ekipa" GZS tožijo novinarja C. C. za skoraj 70.000,00 EUR!", ki je bilo objavljeno dne 15. 2. 2024 v elektronskem mediju Prava na https://prava.si, in sicer kot glasi: "B. B. nikoli ni bil partner A. A. v zasebnem življenju, ker s svojo sedanjo partnerico že od leta 2014 dalje živi v zunajzakonski skupnosti. A. A. tudi nikoli ni vodila poslov B. B., saj poslov notar po Zakonu o notariatu strankam sploh ne sme voditi. O tem sodišče ni odločilo." Tožencu je naložilo, da mora navedeni popravek in prikaz nasprotnih dejstev objaviti najkasneje v roku 48 ur v elektronskem mediju Prava na https://prava.si po pravnomočnosti te sodbe ter navesti, da gre za objavo popravka na podlagi sodbe in citirati njen izrek (I. točka izreka). Nadalje je tožencu naložilo, da je dolžan tožniku povrniti pravdne stroške v znesku 1.892,66 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka).

2Zoper citirano sodbo vlaga pravočasno pritožbo toženec. Sodbo izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeno sodbo spremeni in tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prvo stopnje v ponovno odločanje. Uveljavlja kršitev pravice do izjave, ker sodišče prve stopnje ni izvedlo vseh dokazov, ki jih je predlagal, niti ni obrazložilo, zakaj je dokazne predloge zavrnilo. Pojasnjuje, da gre za dokaze, ki so relevantni za presojo predpostavke za objavo popravka po določilu prvega in četrtega odstavka 26. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed). V tej zvezi se sklicuje na kršitev določb 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Meni tudi, da niso izpolnjene materialnoprane predpostavke za objavo popravka po prvem odstavku 26. člena ZMed, ker tožnik za kaj takega ni izkazal pravnega interesa. Sodišče prve stopnje je zmotno nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je zgolj delno povzelo tožnikovo izpoved. Če bi njegovo izpoved v celoti povzelo in popolno ugotovilo dejansko stanje, bi ugotovilo, da je bil tožnik v zvezi oziroma partnerski zvezi z več ženskami, da je z večimi imel priložnostne spolne odnose, da se je s A. A. pojavljal v javnosti in da to kaže, da se ne boji, da bi o tem življenjskem slogu izvedeli otroci in vnuki. Toženec izpostavlja tudi odklonitveni razlog po 31. členu ZMed, in sicer meni, da bi bila objava popravka objektivno žaljiva. Graja tudi odločitve o stroških. Priglaša pritožbene stroške.

3Tožnik se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Priglaša pritožbene stroške.

4Pritožba je utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo uradno upoštevnih kršitev določb postopka, vendar je zagrešilo pritožbeno uveljavljano kršitev določb postopka, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju.

7Pregled zadeve pokaže, da je tožnik zoper toženca vložil tožbo na objavo popravka in prikaza nasprotnih dejstev. Sodišče prve stopnje se je pri odločanju pravilno oprlo na določbe 26. in 31. člena ZMed, kot izhaja iz 17. do 22. točke izpodbijane sodbe. Kot ključno je ustrezno izpostavilo, da je namen pravice do popravka v tem, da se ima oseba pravico odzvati na informacijo, objavljene v medijih, ki prikazuje netočna dejstva o njej ali so z njo prizadete njene osebnostne pravice ali interesi, pri čemer se sodišče pri odločanju o pravici do popravka ne ukvarja z resničnostjo ali neresničnostjo objavljenega (13. in 23. točka obrazložitve izpodbijane sodbe).

8Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je toženec kot odgovorni urednik medija, vpisanega v razvid medijev, objavil članek, v katerem je zapisal, da sta bila tožnik in notarka A. A. dolgoletna partnerja v zasebnem življenju in da mu je A. A. vodila posle. Po oceni sodišča prve stopnje je tožnik s popravkom, v katerem zanika obstoj partnerskega razmerja s A. A., prav tako pa zanika, da bi mu A. A. vodila posle, brani svoje pravice in interese z učinkovitim sodelovanjem v javni razpravi (25 točka obrazložitve), s čimer se uresniči njegova pravica, da se objavi in sliši njegova plat zgodbe. Tožnik je s tem, ko je zanikal navedbe v obvestilu oziroma v prispevku medija in tudi prikazal nasprotna dejstva, varoval svoje interese. Sodišče prve stopnje je nadalje presodilo, da niso podani nobeni odklonilni razlogi po 31. členu ZMed (26. do 35. točka obrazložitve izpodbijane sodbe), zlasti ker popravek ni nesorazmerno daljši od prispevka niti ni popravek napisan žaljivo, zato je tožbenemu zahtevku na objavo popravka v celoti ugodilo.

9Po presoji sodišča druge stopnje ima izpodbijana sodba razloge o odločilnih dejstvih in se da preizkusiti, zato pritožbeno zatrjevana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

10Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je toženec zavrnitev dokaznih predlogov oziroma neobrazloženo zavrnitev dokaznih predlogov zmotno štel za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, dejansko pa gre za očitek kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta pritožbeni očitek je delno utemeljen.

11Sodišče prve stopnje se je o zavrnitvi dokaznih predlogov toženca, ki jih je predložil na pripravljalnem naroku 12. 11. 2024 in v pripravljalni vlogi z istega dne opredelilo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, posebej pa še v sklepu z dne 25. 11. 2024, kjer je tudi pravilno pojasnilo, da je zavrnilo navedene dokazne predloge toženca, ker niso pravno odločilni za odločanje o tožbenem zahtevku, in sicer iz razloga, ker se navedena dokazila nanašajo na dokazovanje resničnosti zapisanega v prispevku, po določbah ZMed pa se sodišče pri odločanju o objavi popravka ne spušča v ugotavljanje resničnosti ali neresničnosti zapisanega, temveč zgolj v ugotavljanja, ali je bil prizadet pravni interes ali pravica določene osebe s tem, ko je bil prispevek objavljen (10. do 13. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). Iz istega razloga je zavrnilo tudi toženčev dokazni predlog za zaslišanje prič, zaslišanje katerih je toženec predlagal v odgovoru na tožbo (14. točka obrazložitve izpodbijane sodbe). V 12. točki obrazložitve se je opredelilo tudi glede sklepa Okrajnega sodišča v Murski soboti Z 123/2023 z dne 31. 1. 2024 (priloga B1), ki ga je toženec priložil odgovoru na tožbo. Zavrnitev teh dokazov je bila torej obrazložena, pri čemer je sodišče prve stopnje tudi podalo pravilne razloge za zavrnitev navedenih dokaznih predlogov. Nasprotne pritožbene navedbe so neutemeljene.

12Je pa sodišče prve stopnje kršilo toženčevo pravico do izjave, ker ni obrazložilo, zakaj ni izvedlo določenih listinskih dokazov, ki jih je toženec predložil svojemu odgovoru na tožbo, in sicer sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 1521/2018 z dne 23. 2. 2023 (priloga B2) ter člankov "Majdičev mlin sredi Kranja nenadoma pogori, ko z njim začnejo mešetariti Odlazkovi in sledi do Gibanja Svoboda" z dne 28. 9. 2022 (priloga B3) in "Skriti biseri v Odlazkovih kranjskih mlinih" z dne 13. 1. 2023 (priloga B4), na katere opozarja v pritožbi. V skladu z ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča¹ predstavlja pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov sestavni del pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, zato mora sodišče dokazne predloge strank pretehtati in morebitno zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložiti, pri čemer ta obrazložitev ne sme biti vsebinsko prazna. Pravici stranke, da se v postopku izjavi, namreč ustreza obveznost sodišča, da vse navedbe in predloge strank vzame na znanje, pretehta njihovo relevantnost in se do tistih, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe tudi opredeli. Če tega ne stori, zagreši kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je ni mogoče odpraviti na pritožbeni stopnji.² Kajti pritožbeno sodišče ne sme samo nadomestiti manjkajočih razlogov za neizvedbo dokaza, saj bi s tem nesorazmerno poseglo v strankino pravico do pritožbe.³

13Glede na zgoraj obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbi toženca ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo (kar vključuje tudi odločitev o stroških postopka, ki je odvisna od končnega uspeha strank v postopku) in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ugotovljene procesne kršitev ne more odpraviti samo, kot pojasnjeno v prejšnjem odstavku.

14Sodišče prve stopnje se bo v novem sojenju moralo opredeliti do toženčevih dokaznih predlogov iz odgovora na tožbo (priloge B2 do B4 sodnega spisa), pri čemer bo lahko, če bo ocenilo, da so neutemeljeni, zgoraj ugotovljeno kršitev odpravilo z novim pisanjem sodbe,⁴ sicer pa bo razpisalo narok za glavno obravnavo in na njem izvedlo dokaze (razen če bi se stranki obravnavanju teh dokazov na naroku odpovedali).

15Odločitev o pritožbenih stroških se zaradi razveljavitve prvostopenjske sodbe v skladu s tretjim odstavkom 165. člena ZPP pridrži za končno odločbo.

-------------------------------

¹ VSRS Sklep II Ips 59/2024 z dne 07.02.2025, VSRS Sklep II Ips 329/2017 z dne 22.02.2018. Glej tudi USRS odločba Up 1266/05 z dne 7. 6. 2007, tč. 8.
² VSRS Sklep II Ips 59/2024 z dne 07.02.2025, VSRS Sklep II Ips 329/2017 z dne 22.02.2018.
³ Podrobneje VSRS Sklep II Ips 329/2017 z dne 22.02.2018.
⁴ Tako tudi npr. VSL Sklep I Cp 413/2020 z dne 22.06.2020.