VSL Sklep V Cpg 272/2025

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim bi se toženi stranki: 1. prepovedala kakršnakoli uporaba, predelava, vključno z uporabo v predelani obliki ali distribucija avtorskih del tožeče stranke, in sicer igralnih naprav Universal Cabinet ROULETTE SERIES, Universal Cabinet BACCARAT, Universal Cabinet BLACKJACK, Universal Cabinet CRAPS SERIES, Universal Cabinet SICPO, ki jih je v predelani obliki uporabila v igralnih napravah, ki jih je javnosti predstavila na mednarodnem sejmu Global Gaming Expo 2024, ki je potekal od 7. do 10. 10. 2024 v Las Vegasu, Združene države Amerike in mednarodnem sejmu ICE, ki je potekal od 20. do 22. 1. 2025 v Barceloni, Španija; 2. prepovedalo kršenje in bodoče kršitve pravic tožeče stranke iz mednarodne prijave tožeče stranke, ki je bila vložena 5. 10. 2018 na podlagi Pogodbe o sodelovanju na področju patentov (PCT) št. PCT/US2018/054755 in objavljena 11. 4. 2019, in sicer zlasti, vendar ne izključno, z igralnimi napravami, ki jih je tožena stranka predstavila javnosti na mednarodnem sejmu Global Gaming Expo 2024, ki je potekal od 7. do 10. 10. 2024 v Las Vegasu, Združene države Amerike in mednarodnem sejmu ICE, ki je potekal od 20. do 22. 1. 2025 v Barceloni, Španija.

2Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim bi se toženi stranki naložilo, da predmete kršitve na lastne stroške umakne iz lastne prodaje in prodaje, ki jo zanjo vršijo tretje osebe, da na lastne stroške shrani predmete kršitve in vsa druga sredstva kršitve, ki so izključno ali pretežno namenjena ali se uporabljajo za kršitve. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tudi predlog, da se toženi stranki v primeru kršitve izreče denarna kazen v višini 100.000,00 EUR, ter odločilo, da so stroški odločanja o predlogu za izdajo začasne odredbe nadaljnji stroški postopka.

3Tožeča stranka se je pravočasno pritožila in uveljavljala vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku – ZPP ter pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi in toženi stranki naloži povračilo vseh nastalih stroškov tožeče stranke. Podrejeno je predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahtevala je tudi povrnitev pritožbenih stroškov.

4Tožena stranka je v odgovoru na pritožbo predlagala zavrnitev pritožbenih razlogov in potrditev sklepa o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe ter priglasila stroške pritožbenega postopka.

5Pritožba ni utemeljena.

6Tožeča stranka je predlagala izdajo začasne odredbe zaradi kršitve avtorske pravice na zunanji podobi in industrijskem oblikovanju igralnih naprav Universal Cabinet.

7Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje nedenarnih zahtevkov po Zakonu o avtorski in sorodnih pravicah – ZASP, če upravičenec izkaže za verjetno: 1. da je imetnik pravice iz tega zakona in 2. da je bila njegova pravica kršena ali grozi dejanska nevarnost, da bo kršena (prvi odstavek 170. člena ZASP). Upravičenec mora za verjetno izkazati tudi eno izmed naslednjih predpostavk: 1. nevarnost, da bo uveljavitev zahtevkov onemogočena ali precej otežena; 2. da je odredba potrebna, da se prepreči nastanek težko nadomestljive škode, ali 3. da domnevni kršilec z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upravičencu (drugi odstavek 170. člena ZASP).

8Predmet avtorske pravice je avtorsko delo. Pojem avtorskega dela opredeljuje prvi odstavek 5. člena ZASP v obliki generalne klavzule z naslednjimi predpostavkami: stvaritev, področje ustvarjalnosti, duhovnost, individualnost in izraz. Vsa avtorska dela morajo navedene predpostavke izpolnjevati kumulativno. To velja tudi za tista dela, ki jih drugi odstavek 5. člena ZASP našteva primeroma; med njimi v 10. točki dela industrijskega oblikovanja. Avtorsko delo je pravni standard, ki ga upoštevaje prej navedene predpostavke, glede na okoliščine konkretnega primera, napolnjuje sodišče.

9Dela industrijskega oblikovanja so stvaritve, ki imajo uporabno funkcijo. Zaradi njihovega funkcionalnega poslanstva je ustvarjalni manevrski prostor pri teh delih zožen, pogosto prihaja do prevzemanja rešitev, ki je lahko tudi nezavedno.¹ Merilo individualnosti je izpolnjeno le, kadar z izbiro elementov, ki jih vsebuje delo, avtor izvirno izraža svojo ustvarjalnost s tem, da svobodno in ustvarjalno opravlja izbiro tako, da oblika dela odraža njegovo osebnost, s čimer mu vtisne svoj osebni pečat. Merilu individualnosti ne morejo zadostiti sestavni elementi, za katere je značilna njihova tehnična funkcija, saj varstvo iz naslova avtorske pravice ne zajema idej. Varstvo teh idej z avtorsko pravico bi namreč pomenilo, da se omogoči monopolizacija idej, zlasti v škodo tehničnemu napredku in industrijskemu razvoju. Kadar izraz navedenih sestavnih delov temelji na tehnični funkciji, merilo izvirnosti ni izpolnjeno, saj je različnih načinov za uresničitev neke ideje tako malo, da ni mogoče razlikovati med idejo in izrazom.²

10Pritožnica uveljavlja, da sodišče prve stopnje izpostavljenih elementov industrijskega oblikovanja igralnih naprav Universal Cabinet z vidika njihove individualnosti ni presojalo pravilno. Predvsem uveljavlja, da ni upoštevalo koncepta modularnih podstavkov in platform, ki omogočajo hitro in enostavno menjavo iger na posameznem kabinetu Universal Cabinet. Sicer priznava, da so modularne igralne naprave na trgu obstajale še pred pojavom igralnih naprav Universal Cabinet. Vendar sodišču prve stopnje očita, da ni upoštevalo, da menjava iger na posameznem kabinetu do zdaj ni bila mogoča, ne pri tožeči stranki ne pri konkurenci, saj je šele edinstvena zasnova industrijskega oblikovanja Universal Cabinet omogočila hitro in enostavno spreminjanje iger na način, da se zamenja topper.

11Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje spregledalo ključen element industrijskega oblikovanja tožeče stranke. Koncept modularnih podstavkov in platform, ki omogočajo hitro in enostavno menjavo iger na posameznem kabinetu Universal Cabinet, je namreč sodišče prve stopnje prepoznalo kot tehnično rešitev, ki omogoča določeno funkcionalnost igralnih naprav. Te pravno odločilne ugotovitve pritožba ne izpodbija. V zvezi z njo je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da merilu izvirnosti ne morejo zadostiti posamezni elementi igralne naprave, za katere je značilna le njihova tehnična funkcija. Če namreč stvaritev posameznih elementov narekujejo tehnični preudarki, ki ne puščajo prostora za ustvarjalno svobodo, ali je ta prostor tako omejen, da ni mogoče razlikovati med idejo in izrazom, ni mogoče šteti, da takšen element izkazuje izvirnost avtorskega dela. To merilo bi veljalo za izpolnjeno, v kolikor bi tožeča stranka podala navedbe in dokaze, ki bi verjetno izkazali, da koncepta menjave topperjev niso narekovali tehnični preudarki oziroma ji ti niso preprečili, da je svojo ustvarjalnost izrazila s svobodnimi in ustvarjalnimi izbirami ter ustvarila presežek na področju industrijskega oblikovanja. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da temu bremenu tožeča stranka ni zadostila, saj iz navedb in dokazov, ki jih je podala, ne izhaja, da je koncept menjave topperjev odraz njene ustvarjalnosti in pomeni svojevrstno, inovativno in samosvojo rešitev in ne zgolj drugačne tehnične izvedbe že videnega. Tožeča stranka tudi ne more uspeti s pritožbenim ponavljanjem, da gre za oblikovalski presežek, edinstveno zasnovo industrijskega oblikovanja, rešitev, ki je plod inovativnega industrijskega oblikovanja, če hkrati pred sodiščem prve stopnje teh pojmov vsebinsko ni napolnila s pojasnilom, katere so tiste konkretne lastnosti oziroma značilnosti, zaradi katerih naj bi njen koncept menjave topperjev predstavljal idejni presežek na področju industrijskega oblikovanja.

12Pritožnica tudi ne more uspeti z očitkom, da sodišče prve stopnje ni upoštevalo izpostavljenih elementov (oblike, materialov in uporabniške izkušnje) industrijskega oblikovanja igralnih naprav Universal Cabinet, ne posamično ne kot skupek celovite podobe igralnih naprav Universal Cabinet. Pritožnica namreč ne izpodbija razlogov, s katerimi je sodišče prve stopnje v izpodbijanemu sklepu utemeljilo zaključek, da oblikovalski elementi, ki jih je izpostavila tožeča stranka (zaobljene linije, črno rdeča kombinacija, umestitev logotipa v neonsko rdeči barvi, naslonjalo za roke v rdeči barvi, vizualno privlačen zaslon, zabavni dodatki in splošna uporabniška izkušnja), ne predstavljajo tiste stopnje individualnosti in izvirnosti, ki bi utemeljevala avtorskopravno varstvo. Pravilno je tudi izhodišče te presoje, da vizualni in estetski učinki igralne naprave sami po sebi še ne omogočajo ugotovitve, da je ta avtorsko delo, saj morajo hkrati odražati ustvarjalno svobodo in osebnost njenega avtorja in imeti svojevrsten in razpoznaven učinek. Narava del uporabne umetnosti je namreč takšna, da je zahtevana raven individualnosti višja, saj gre za dela z uporabno funkcijo, zaradi katere je ustvarjalni manevrski prostor zamejen z okvirjem njihove funkcionalnosti.³ Na tej podlagi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožeča stranka ni uspela z verjetnostjo izkazati, da celovita podoba igralnih naprav Universal Cabinet, upoštevajoč funkcionalnost igralnih naprav in podobo že obstoječih igralnih naprav drugih proizvajalcev, vsebuje neko svojevrstno in samosvojo inovativnost.

13Za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarnih zahtevkov morajo biti predpostavke iz prvega odstavka 170. člena ZASP podane kumulativno z vsaj eno predpostavko iz drugega odstavka 170. člena ZASP. Ker je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da tožeča stranka ni izkazala za verjetno, da je imetnica avtorske pravice (prvi odstavek 170. člena ZASP), navedeno zadošča za ugotovitev, da pogojev za izdajo začasne odredbe ni. Zato se pritožbeno sodišče ni spustilo v presojo pritožbenih razlogov o verjetno izkazani kršitvi avtorske pravice in pritožbenih razlogov, s katerimi pritožnica nasprotuje razlogom sodišča prve stopnje, da ni verjetno izkazala obstoja ene izmed predpostavk iz drugega odstavka 170. člena ZASP. Ker s temi pritožbenimi razlogi ne more doseči drugačne končne odločitve, za presojo niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sedmim odstavkom 170. člena ZASP).

14Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo tudi predlog tožeče stranke za izdajo začasne odredbe zaradi kršitve pravice industrijske lastnine (patent). Ugotovilo je, da za izdajo začasne odredbe nista izpolnjena pogoja po 123.a členu Zakona o industrijski lastnini – ZIL-1, in sicer, ker tožeča stranka ni predložila ugotovitvene odločbe po točki a) ali b) prvega odstavka 93. člena ZIL-1 in izdaje začasne odredbe ni predlagala v treh mesecih od takrat, ko je izvedela za domnevno kršitev. Ker v zvezi s to odločitvijo tožeča stranka ni navedla nobenih pritožbenih razlogov, je bilo pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu dolžno preizkusiti le v okviru uradnega preizkusa, to je glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sedmim odstavkom 170. člena ZASP).

15Ker uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sedmim odstavkom 170. člena ZASP), je pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sedmim odstavkom 170. člena ZASP).

16Izrek o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in sedmim odstavkom 170. člena ZASP.

¹ Trampuž, M. et. al. (1997): Zakon o avtorski in sorodnih pravicah s komentarjem. Ljubljana: GV Založba. str. 42.
² SEU sodbe C-833/18 (Brompton Bicycle) SI in Brompton Bicycle Ltd proti Chedech/Get2Get z dne 11. 6. 2020, C-683/17 (Cofemel) Cofemel – Sociedade de Vestuário SA proti G-Star Raw CV z dne 12. 9. 2019, C 145/10 (Painer) Eva-Maria Painer proti Standard VerlagsGmbH in drugi z dne 1. 12. 2011 in C 393/09 Bezpečnostní softwarová asociace z dne 22. 12. 2010.
³ VSL sodba V Cpg 1853/2014 z dne 23. 3. 2016 in VSL sklep I Cpg 1095/2011 z dne 10. 11. 2011.