VSL Sklep IV Cpg 285/2025

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

1Registrsko sodišče je zavrnilo predlog predlagatelja za začetek postopka izbrisa subjekta vpisa iz sodnega registra brez likvidacije. Bistveni razlogi izpodbijanega sklepa so, da je subjektu vpisa na naslovu Cesta 00 D, Ljubljana, v stavbi številka 001, ki stoji na zemljiščih 01/1, 01/4 in 02/1, k. o. X dal dovoljenje za poslovanje na navedenem naslovu A. A. Subjekt vpisa ima dovoljenje (so) lastnika objekta v skladu s četrtim odstavkom 4. člena Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju: ZSReg). Vsak solastnik lahko dovoli uporabo objekta tudi drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov (tretji odstavek 66. člena Stvarnopravnega zakonika, SPZ v zvezi s prvim odstavkom 66. člena SPZ). Izbrisni razlog po 2. točki prvega odstavka 427. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) torej ni podan.

2Predlagatelj se je zoper sklep pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pritožbenemu sodišču je predlagal, da pritožbi ugodi in odloči o izbrisu subjekta vpisa iz sodnega registra.

3Subjekt vpisa na pritožbo ni odgovoril.

4Pritožba ni utemeljena.

5Po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP je kot izbrisni razlog določena domneva, da velja, da subjekt vpisa ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register, če je kot njegov poslovni naslov v sodni register vpisan naslov, na katerem je objekt, katerega lastnik je druga oseba, ki mu ni dala dovoljenja za poslovanje na tem naslovu. Upravičeni predlagatelj za začetek postopka izbrisa je lastnik objekta na naslovu, ki je v sodni register vpisan kot poslovni naslov pravne osebe (prvi odstavek 433. člena ZFPPIPP). Procesna legitimacija predlagatelja izbrisnega postopka je torej povezana le z navedeno domnevo izbrisnega razloga.

6Predlagatelj v pritožbi pojasnjuje, da je Geodetska uprava Republike Slovenije (GURS) z Obvestilom številka: 000/2017-2, 4. 9. 2017 le za (njegov) del stavbe 4 v stavbi številka X-001 oziroma za poslovne prostore, katerih lastnik je le on sam, določila za Cesto hišno številko 00 D. Po njegovem mnenju ostali solastniki poslovne stavbe te hišne številke ne smejo uporabljati. Solastniki na zemljiščih oziroma v stavbi 001 imajo na zemljiščih oziroma stavbi različne naslove, kot so Cesta 00, 00 D, 00 M in tako naprej, torej ima vsak vhod svojo hišno številko. Zato je lastnik poslovnih prostorov, v katerih ima vpisan poslovni naslov subjekt vpisa, lahko podal izjavo le za naslov Cesta 00 in ne za naslov Cesta 00 D, Ljubljana. Zato se predlagatelj ne strinja s tem, da ima subjekt vpisa poslovni naslov vpisan na Cesti 00 D.

7Predlagatelj je v predlogu zatrjeval, da je solastnik navedene poslovne stavbe in da etažna lastnina za poslovno stavbo še ni urejena.¹ Registrsko sodišče je zato za odgovor na vprašanje, ali lahko tudi solastnik objekta dovoli subjektu vpisa poslovanje na tem naslovu po četrtem odstavku 4. člena ZSReg, pravilno kot pravno podlago uporabilo tretji odstavek 66. člena SPZ, po katerem lahko vsak od solastnikov dovoli uporabo objekta tudi komu drugemu, ne da bi potreboval soglasje drugih solastnikov. Vendar je solastnik pri tem omejen s pravicami ostalih solastnikov. Solastnik ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena SPZ).

8Izdajo soglasja za poslovanje je pojmovno mogoče smiselno primerjati s stvarnim bremenom (drugi stavek 255. člena v zvezi s prvi odstavkom 139. člena SPZ ).² Solastnik lahko namreč idealni delež lastninske pravice omeji z ustanovitvijo tistih vrst izvedenih pravic, predmet katerih je lahko samo idealni delež lastninske pravice. Dovoljenje solastnika idealnega deleža nepremičnine je mogoče primerjati s služnostjo stanovanja (na vpisanem poslovnem naslovu subjekt vpisa posluje), kjer pa lahko vsak solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim (solastniškim) deležem tako, da ga prenese na novega imetnika (tretji odstavek 66. člena SPZ). Kako opredeliti (so lastno) nepremičnino pri vpisu poslovnega naslova je določeno tudi v petem odstavku 6. člena Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodnem registru (Uredba). Po 3. točki petega odstavka 6. člena Uredbe, ki jo je mogoče uporabiti v konkretnem primeru, se kot nepremičnina na določenem naslovu šteje solastniški delež na nepremičnini, ki vključuje upravičenje uporabe prostorskega dela stavbe iz 1. točke tega odstavka.³

9Glede na zakonski dejanski stan izbrisnega razloga po drugi alineji 2. točke drugega odstavka 427. člena ZFPPIPP, pa predlagatelj ne more uspeti s pritožbenimi trditvami, da subjekt vpisa ne bi smel imeti vpisanega poslovnega naslova na naslovu Cesta 00 D, Ljubljana, ampak na naslovu Cesta 00 ali na kateremkoli drugem naslovu, kot na primer 00 M in tako naprej, ker ima vsak vhod svojo hišno številko. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je lastnik solastnega dela stavbe, kjer ima subjekt vpisan poslovni naslov, dal izjavo za soglasje na naslovu Cesta 00 D in ne na naslovu Cesta 00, Ljubljana. Za odločitev v registrskem postopku je bistveno, da je subjekt vpisa navedeno izjavo priložil predlogu za vpis poslovnega naslova v sodni register, kar v pritožbi ni izpodbijano.

10Pritožbeno sodišče še dodaja, da je predlagatelj v postopku pri Območni Geodetski upravi Ljubljana najprej 30. 6. 2017 dosegel izdajo Sklepa številka: 0000/2016-2 o vpisu stavbe s številko X-001 v katastrski občini X, v kataster stavb (listovna številka 2 do 4). Nato pa je pri istem upravnem organu 4. 9. 2017 pridobil še Obvestilo številka: 000/2017-2 o določitvi hišne številke in naslova, da se v delu 4 v stavbi številka X-001 v katastrski občini X določi naslov na Cesti 00 D (listovna številka 5). Vendar pa iz vseh teh listin izhaja, da se je vprašanje vpisa stavbe v kataster stavb, naslova in hišne številke urejalo v upravnem postopku. Kot je bilo pojasnjeno, zato, ker po mnenju predlagatelja, subjekt vpisa ne bi smel imeti vpisanega poslovnega naslova na Cesti 00 D, 1000 Ljubljana, v registrskem postopku ne more doseči izbrisa subjekta vpisa v sodnem registru. Vsa vprašanja v zvezi s po njegovem mnenju nepravilno hišno številko 00 s črko D na navedenem naslovu, bo moral urejati v upravnem postopku.

11Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Pritožbeno sodišče je odločilo o pravno odločilnih pritožbenih razlogih (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Pritožbeno sodišče je tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da registrsko sodišče ni storilo nobene od bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s 429. členom ZFPPIPP, 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Zato je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg v zvezi s 429. členom ZFPPIPP).

¹ Predlagatelj je še pojasnil, da je v zemljiški knjigi že vložen predlog za vpis etažne lastnine vendar etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni vpisana.
² Glej Taxfin Lex komentar SPZ, N. Plavšak, k 66. členu SPZ (upravičenja solastnika).
³ 1. točka petega odstavka 6. člena Uredbe določa: Kot nepremičnina na določenem poslovnem naslovu iz četrtega odstavka tega člena se šteje: stavba, ki je sestavina zemljiške parcele, pri kateri je v katastru stavb vpisan ta naslov.