VSRS Sklep II DoR 462/2024

Postopek za dopustitev revizije se prekine do odločitve Sodišča Evropske unije o predlogu za sprejem predhodne odločbe o razlagi členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah v zadevi II Ips 14/2025.

1Sodišče prve stopnje je v ponovljenem sojenju odločalo le še o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku tožnikov - potrošnikov v zvezi z nično pogodbo o kreditu v švicarskih frankih, ki sta jo sklenila s toženo banko. Toženki je naložilo, da je dolžna v 15-ih dneh tožnikoma plačati 21.574,24 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 20. 11. 2021 dalje do plačila (II. točka izreka), višji tožbeni zahtevek (tj. za glavnico v višini 12.887,40 EUR in za zakonske zamudne obresti od posameznih plačanih obrokov kredita) pa je zavrnilo. Sklenilo je še, da bo o stroških pravdnega postopka odločeno po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

2Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo. Pritožbi tožnikov je ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je toženka dolžna tožnikoma v 15-ih dneh plačati 34.461,64 EUR, glede teka zakonskih zamudnih obresti pa je odločitev sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o pritožbenih stroških je pridržalo za končno odločbo.

3Toženka predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da se za odločanje o posledicah ničnosti kreditne pogodbe v predmetni zadevi neposredno uporabljajo stališča Sodišča EU v zadevi C-520/21, kljub temu, da so takšna stališča v nasprotju z nacionalnim pravom?

- Ali je materialnopravno pravilno izhodišče višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da zastaranje kondikcijskega zahtevka obravnavane kreditne pogodbe, ki ga je tožeča stranka postavila dne 24. 12. 2019, v konkretnem primeru prične teči s s trenutkom nastanka sodne prakse VS RS II Ips 18/2022 in II Ips 8/2022 (ki sta bili obe izdani po vložitvi kondikcijskega zahtevka tožeče stranke), čeprav je tožeča stranka tožbo na ugotovitev ničnosti obravnavane kreditne pogodbe vložila že v letu 2019?

- Ali je materialnopravno pravilna odločitev višjega sodišča v izpodbijani sodbi, da tožena stranka, v posledici pravnomočno ugotovljene ničnosti obravnavane kreditne pogodbe ni upravičena do nadomestila za uporabo denarja tožene stranke (tj. do obogatitvenih obresti) po kreditni pogodbi, kljub temu, da bi slednje privedlo do neupravičene obogatitve tožeče stranke, kar pa ni namen zakonodaje, ki ureja varstvo potrošnikov?

4Postopek za dopustitev revizije se prekine.

5Vrhovno sodišče je v zadevi II Ips 14/2025 na podlagi tretjega odstavka v povezavi s točko (b) prvega odstavka 267. člena Pogodbe o delovanju Evropske unije ter na podlagi 113.a člena Zakona o sodiščih (v nadaljevanju ZS) s sklepom z dne 21. 5. 2025 prekinilo postopek in na Sodišče Evropske unije (v nadaljevanju Sodišče EU) naslovilo vprašanje glede razlage členov 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah. Postavljeno vprašanje se glasi: "Ali je v nasprotju s členoma 6(1) in 7(1) Direktive Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah sodna razlaga nacionalnega prava, po kateri lahko sodišče pri odločanju o kondikcijskem zahtevku potrošnika v zvezi z vzajemno izpolnjeno nično pogodbo o hipotekarnem kreditu v tuji valuti, v primeru, ko banka glede pomanjkljivih pojasnil o valutnem tveganju ni ravnala nepošteno v subjektivnem smislu in pogodba ne nasprotuje temeljnim moralnim načelom, banki naloži, da mora potrošniku vrniti razliko med seštevkom plačanih obrokov kredita v evrski vrednosti na dan plačila posameznega obroka ter zneskom kredita v evrski vrednosti na dan nakazila na račun potrošnika, zmanjšano za ustrezno nadomestilo za uporabo posojenega kapitala?”

6Toženka v svojem predlogu za dopustitev revizije postavlja vprašanja tudi v zvezi s pravilnostjo odločitve o vrnitvenem (kondikcijskem) zahtevku (načina izračuna obveznosti plačila). Odločitev o dopustitvi revizije je tako odvisna od rešitve istega vprašanja glede razlage prava Evropske unije, kot ga je Vrhovno sodišče že zastavilo Sodišču EU v zadevi II Ips 14/2025. Zato je Vrhovno sodišče na podlagi tretjega odstavka 113.a člena ZS prekinilo tudi ta postopek. Pri tem je Vrhovno sodišče ravnalo smiselno enako, kakor velja v postopku z zahtevo za presojo ustavnosti (drugi odstavek 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču).

7Postopek se bo nadaljeval po odločitvi Sodišča EU o predlogu za sprejem predhodne odločbe v zadevi II Ips 14/2025.

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).