VSRS Sklep II DoR 4/2025
ECLI:SI:VSRS:2025:II.DOR.4.2025Področje: obligacijsko pravo, civilno procesno pravo, kmetijska zemljišča
Vsebina: Jedro · Izrek · Obrazložitev 1–7▾
Jedro povzetek sodišča
Predlog se zavrne.
Izrek
Predlog se zavrne.
Obrazložitev
1Tožnica je s tožbo zahtevala ugotovitev, da toženkina odpoved zakupne pogodbe nima pravnega učinka, da zakup obstoji še naprej in da je toženka dolžna tožnici dopustiti obdelavo zemljišč.
2Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice in ji naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženki.
3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnice in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o pritožbenih stroških.
4Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednja vprašanja: 1. Ali se pravni standard neznatne pomanjkljivosti uporabi tudi glede kršitev obveznosti dolžnika (zakupnika), da pridobi soglasje zakupodajalca za oddajo zemljišča v zakup? 2. Ali oddaja majhne površine zakupljenih zemljišč v podzakup pomeni neznatno pomanjkljivost (kršitev) obveznosti ali ne? Oziroma, ali lahko zakupodajalec odstopi od zakupne pogodbe, če je zakupnik v podzakup brez soglasja zakupodajalca oddal samo neznaten del zakupljenih zemljišč oziroma ali gre pri tem za kršitev neznatnega dela obveznosti in odpoved celotne zakupne pogodbe zaradi tega ni dopustna? 3. Ali je zakupodajalec zaradi oddaje manjšega števila parcel v podzakup brez soglasja upravičen odpovedati celotno zakupno pogodbo za vse parcele, ki so predmet zakupa, ali pa lahko zaradi kršitve obveznosti pridobiti soglasje odpove zakupno pogodbo samo za tiste parcele, ki so bile oddane v zakup brez soglasja? 4. Ali opustitev zahteve za izdajo dovoljenja za oddajo stvari v podzakup pomeni utemeljen razlog da podzakup velja za nedovoljenega? in 5. Ali zavedanje (namen) pogodbene stranke, ki krši obveznost, izključuje pravni standard neznatnosti kršitve oziroma izključuje uporabo instituta načela zlorabe pravic pri izvrševanju pravnih posledic kršitve?
5Predlog ni utemeljen.
6Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; ZPP). Ker v obravnavanem primeru ti pogoji niso izpolnjeni, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
7Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).
Vir: Vrhovno sodišče Republike Slovenije · sodnapraksa.si ↗ · CC BY 4.0 · prevzeto 11. 7. 2025Nazaj na vrh ↑