VSRS Sklep II DoR 27/2025

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je sodišče prve stopnje kršilo načelo legalitete in 31. člen ZVEtL‑1 s tem, ko je v zemljiškoknjižnem postopku dopustilo prenos zaznambe urejanja prostora na novoustanovljene posamezne dele stavbe v etažni lastnini, čeprav iz listine, ki je podlaga za vpis etažne lastnine izhaja, da se ta zaznamba ohrani na parceli in omejuje tudi stavbo (ne pa posameznih delov stavbe), ter ali je sodišče druge stopnje zagrešilo isto kršitev, s tem ko kršitve kljub pritožbi ni saniralo?

1V postopku vzpostavitve etažne lastnine po Zakonu o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL‑1) je Okrajno sodišče v Ljubljani med drugim ugotovilo, da se zaznamba urejanja prostora, ki je vpisana na parceli v breme vseh lastniških deležev, ohrani na parceli in omejuje tudi stavbo. Gre za zaznambo, s katero se zaznamuje, da je stavba arhitekturni in umetnostni spomenik.

2Sodišče prve stopnje je v postopku vpisa v zemljiško knjigo dovolilo vpis prenosa zaznambe urejanja prostora na osnovni pravni položaj parcele in vseh novo nastalih posameznih delov stavbe.

3Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo drugega udeleženca in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4Zoper sklep sodišča druge stopnje je drug udeleženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja vprašanje: Ali je sodišče prve stopnje kršilo načelo formalne legalitete ter 31. člen ZVEtL‑1 s tem, ko je kljub temu, da posamezni etažni deli stavbe v listini, ki je podlaga za vpis, niso bili navedeni z identifikacijskimi znaki kot nepremičnine, na katere naj bi se prenesla zaznamba urejanja prostora, v zemljiškoknjižnem postopku izven naslova za vpis tudi pri takšnih novoustanovljenih posameznih etažnih delih dopustilo vpis takšne zaznambe urejanja prostora, ki po vsebini ne omejuje razpolagalnega upravičenja na posameznih etažnih delih stavbe, temveč omejuje zgolj pravico uporabe fasade kot splošnega skupnega dela stavbe v solastnini vseh etažnih lastnikov, ter ali je sodišče druge stopnje zagrešilo isto kršitev, s tem, ko kršitve kljub pritožbi ni saniralo?

5Predlog je utemeljen v obsegu, opredeljenem v izreku tega sklepa.

6Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

7Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so glede vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP in je zato v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

8Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).