VSL Sklep I Cp 1028/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Univerzitetne psihiatrične klinike A. še najdlje do vključno 7. 8. 2025.

2Zoper sklep se pritožuje odvetnica zadržane osebe (v nadaljevanju oseba) na njeno izrecno zahtevo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Oseba bi rada šla samo domov. V razgovoru z odvetnico je izpostavila, da bi si rada premislila glede zavoda in stanovanjske skupnosti, saj bi bila rada samostojna, šla bi domov, kjer ima v hiši svoje stanovanje. Sprašuje, ali bi lahko bila še ena obravnava, saj slabo sliši, na naroku ni dobro slišala, a ni upala povedati, da ni slišala vsega. Prereka vse navedbe v izpodbijanem sklepu, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja.

3Pritožba ni utemeljena.

4V skladu s 53. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr. V postopku za podaljšanje zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr o sprejemu na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr)

5Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo razloge o vseh odločilnih dejstvih. Ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje o obstoju vseh pogojev za podaljšanje zdravljenja v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom (10. točka obrazložitve) kot pravilne sprejema tudi sodišče druge stopnje in se, v izogib ponavljanju, nanje sklicuje. K tej točki dodaja le, da je, kot je razvidno iz 8. točke obrazložitve, pred sprejemom na zdravljenje v domačem okolju, kljub vključenosti osebe v nadzorovano obravnavo, prišlo do znatnega poslabšanja njenega stanja, saj je opustila jemanje zdravil, redno je uživala alkohol, ob tem je prišlo do več epileptičnih napadov. Oseba je takrat ogrožala svoje življenje in hudo ogrožala svoje zdravje, saj je ob prekomernem pitju alkohola ter opuščanju zdravil v domačem okolju med drugim utrpela več resnih padcev, odklanjala je hrano, hudo se je ogrožala zaradi opuščanja jemanja zdravil v domačem okolju (dodatna kronifikacija in stopnjevanje nepovratnih strukturnih sprememb), ogrožala pa je tudi življenje in hudo ogrožala zdravje drugih, saj je bila heteroagresivna do drugih, s požigom je grozila tudi sosedom.¹

6V zvezi z ugotovljenimi dejstvi in zaključki sodišča prve stopnje je bolj konkretno v pritožbi navedeno le, da je oseba v razgovoru z odvetnico izpostavila, da bi si rada premislila glede zavoda in stanovanjske skupnosti, saj bi rada samo šla domov in bila samostojna, da ji ne bi bilo treba nikomur razlagati, kam gre. Če bo imela napad epilepsije, bo itak šla domov, kjer je solastnica hiše in ima v hiši svoje stanovanje.

7S povzetimi navedbami oseba smiselno izpodbija obstoj pogoja iz tretje alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr, tj. da vzrokov in ogrožanja (ki morajo biti podani po predhodnih alinejah) ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, a neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je namreč na podlagi mnenja sodne izvedenke ugotovilo, da je zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom za (nadaljnje) obdobje treh mesecev potrebno, ker je namestitev v milejših oblikah, kot je npr. stanovanjska skupina, oseba odklanjala, v domačem okolju pa bi se ugotovljena tveganja ponovila. Zaradi nekritičnosti do narave bolezni tudi ni možna obravnava na odprtem oddelku UPK, saj oseba potrebuje nadzor nad jemanjem zdravil, dosti usmerjanja ob kognitivnih motnjah, česar tudi na odprti enoti ni mogoče zagotoviti v takšni stopnji, kot jo oseba potrebuje. Ostali milejši ukrepi oz. milejše oblike zdravljenja, kot so ambulantna ali nadzorovana obravnava, pa zaradi ugotovljenih specifik poslabšanja duševne bolezni tudi ne pridejo v poštev, saj oseba zaradi nekritičnosti do narave bolezni in teže poslabšanja v njih ne bi sodelovala (na naroku je povedala, da tega ne rabi - da ne rabi zdravniških kontrol pri psihiatru in tudi ne zdravil, da bi od zdravil jemala samo tista proti epilepsiji) in bivanje v domačem okolju za osebo ne bi bilo varno.

8V pritožbi je sicer navedeno, da bi si oseba rada premislila glede zavoda in stanovanjske skupnosti, a prihaja sama s sabo v nasprotje, saj se zavzema le za odhod domov in svojo samostojnost, ne pa za sprejem v zavod ali stanovanjsko skupnost. Tudi ugotovitev sodišča, da v milejših oblikah ni sposobna sodelovati oz. v njih ne bi sodelovala, ne izpodbija niti ne navaja, da je pripravljena jemati zdravila. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, pa je postopek za sprejem osebe v socialnovarstveni zavod že v teku (Pr 330/2025).

9Glede ostalih pogojev za podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice oseba pritožnica navaja le, da prereka vse navedbe v izpodbijanem sklepu, v kolikor se z njimi izrecno ne strinja ter uveljavlja nepopolno ugotovljeno dejansko stanje. S takšno pavšalno navedbo pa v ugotovljeno dejansko stanje in utemeljene zaključke, ki jih je sodišče prve stopnje napravilo po izvedenem dokaznem postopku glede vseh potrebnih pogojev za podaljšanje zadržanja osebe (oprlo se je med drugim tudi na mnenje sodne izvedenke, na katerega ni bilo pripomb), ni upospela vzpostaviti dvoma.

10Glede pritožbene navedbe, da oseba slabo sliši in na naroku ni dobro slišala in ni upala povedati, da ni slišala vsega, sodišče druge stopnje ugotavlja, da je bila na naroku navzoča odvetnica, ki je bila osebi postavljena po uradni dolžnosti zaradi zaščite njenih interesov. Kot je razvidno iz pritožbe, oseba sodišča s svojim zatrjevanim slabšim sluhom ni seznanila, v pritožbi pa ni pojasnjeno, kako naj bi to dejstvo vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje.² Očitek o bistveni kršitvi določb postopka tako ni utemeljen.

11V izpodbijanem sklepu je določen najdaljši čas za podaljšano zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom. Kot je bilo že navedeno, pa je že v teku postopek za sprejem osebe v socialnovarstveni zavod (Pr .../2025).

12Glede na navedeno je torej sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

13O priglašenih stroških odvetnice, postavljene po uradni dolžnosti, bo odločalo sodišče prve stopnje.

¹ Glej pravnomočen sklep Pr .../2025 na zap. št. 4 spisa - gre za enajsto hospitalizacijo osebe zaradi akutnega poslabšanja paranoidne oblike shizofrenije ob opustitvi zdravil ter sočasni zlorabi alkohola.
² Kot dokaz je v pritožbi naveden (nekonkretiziran) vpogled v zdravstveno dokumentacijo.