VSL Sklep III Cp 970/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Toženka je v odgovoru na tožbo (s katero tožnika zahtevata ugotovitev ničnosti kreditnih pogodb, plačilo 35.797,94 EUR in uveljavljata izbrisno tožbo glede vknjižene hipoteke) v pobot uveljavljala svojo nasprotno terjatev. Podala je primarni in pet podrednih pobotnih ugovorov. Sodišče prve stopnje¹ ji je zato izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za postopek o pobotnem ugovoru v znesku 4.875,00 EUR. Toženka je zoper njega vložila ugovor, ki mu je sodišče z izpodbijanim sklepom ugodilo in plačilni nalog razveljavilo. Hkrati ji je izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 3.225,00 EUR, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

2Toženka zoper sklep vlaga pritožbo in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku². Predlaga razveljavitev sklepa in odmero sodne takse v višini 873,00 EUR, oziroma razveljavitev sklepa in vračilo v nov postopek.

Pritožnica navaja, da je izpodbijani sklep nezakonit in nepravilen, prav tako plačilni nalog, ki je njegov sestavni del. Sodišču očita, da je dejansko stanje ugotovilo zmotno in pomanjkljivo, pri čemer je uporabilo tudi napačno materialno pravo. Pri odločanju o ugovoru zoper prvotni plačilni nalog je vrednost spornega predmeta napačno ugotovilo, posledično pa sodno takso odmerilo v previsokem znesku. Pri tem se je sklicevalo na sodno prakso, ki je bistveno drugačna od konkretne zadeve. Tožnika sta svoj dajatveni zahtevek oblikovala skladno s teorijo salda in na ta način sama izvedla svojevrsten enostranski pobot terjatev. Nista upravičena do brezplačne uporabe toženkinega denarja. Pobotnega ugovora zaradi vključitve obogatitvenih obresti od celotnega zneska izplačane glavnice toženka ne more oblikovati drugače, kot da v zahtevku navede celotno glavnico, kar pa ne pomeni, da je ta glavnica enaka vrednosti spornega predmeta pobotnega ugovora. Sodišče je sodno takso napačno odmerilo od zneska 175.800,00 CHF (ki naj bi na dan vložitve pobotnega ugovora znašal 187.121,52 EUR), od katerega je toženka primarno podala ugovor pobotanja. Sodišče bi moralo sodno takso odmeriti od dejanske višine glavnice dajatvenega zahtevka tožnikov (35.797,94 EUR), zaradi česar bi ta znašala 873,00 EUR. Taksna obveznost, ki je naložena toženki, je odmerjena od vrednosti, ki je skoraj petkrat višja od kondikcijskega zahtevka tožnikov, zoper katerega se brani. Sodišče je spregledalo jedro toženkinih navedb, s čimer je bistveno kršilo določbe postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Hkrati ji ni nudilo dolžnega materialnega procesnega vodstva, ker ni podalo ustreznih usmeritev glede oblikovanja pobotnega ugovora. Nesorazmerno visoko odmerjena sodna taksa, ob upoštevanju, da to ni edini toženkin postopek v zvezi s kreditnimi pogodbami v CHF, predstavlja kršitev njenih ustavnih in konvencijskih pravic.

3Pritožba ni utemeljena.

4Podlaga za nastanek taksne obveznosti toženke je v prvi točki 5. člena Zakona o sodnih taksah³, ki določa, da za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, tudi ob vložitvi pobotnega ugovora, nastane taksna obveznost.⁴ Višina taksne obveznosti za pobotni ugovor se določi v skladu s tarifno št. 1111 ZST-1, odmeri pa se od vrednosti zahtevka oziroma predmeta. Po prvem in tretjem odstavku 19. člena ZST-1 je tako za plačilo sodne takse odločilna vrednost zahtevka oziroma predmeta ob vložitvi vloge oziroma opravi dejanja, razen če zakon določa drugače. V tej zadevi je sporno, od katere vrednosti bi moralo sodišče odmeriti sodno takso za v pobot uveljavljeno terjatev.

5Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila sodna taksa v plačilnem nalogu, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa, odmerjena pravilno, in sicer od vrednosti v pobot uveljavljene terjatve. ZST-1 v več členih določa, da se sodna taksa odmerja od vrednosti spornega predmeta; v primeru pobotnega ugovora je to vrednost v pobot stavljene terjatve. Okoliščina, da je procesni ugovor pobotanja v svoji funkciji in naravi/namenu možen le do zneska, ki ga uveljavljata tožnika z dajatvenim denarnim zahtevkom (35.797,94 EUR) nima odločilne teže. Tudi pritožbene trditve o načinu na katerega sta tožnika v svojih trditvah utemeljevala svoj denarni zahtevek, nimajo takšnega pomena, kot ga predstavlja pritožba. Bistveno je, da tožnika s tožbo poleg ugotovitvenega zahtevka uveljavljata dajatveni (denarni) zahtevek. Toženka pa je v izrecno podanem pobotnem ugovoru zapisala, da (primarno)⁵ zahteva ugotovitev obstoja njene terjatve, "ki znaša EUR protivrednosti zneska 175.800,00 CHF s 6 % letnimi obrestmi od dne 24. 4. 2008 do 6. 11. 2024 in z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 6. 11. 2024 dalje do plačila, preračunano v EUR po referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan izdaje sodbe",⁶ kar po njenih pojasnilih pomeni, da pobotni ugovor temelji na glavnici, določeni v CHF, torej 175.800,00 CHF, v EUR protivrednosti na dan izdaje sodbe. To na dan 15. 1. 2025⁷, preračunano po veljavnem tečaju, znaša 187.121,52 EUR. Pravilnosti tega preračuna toženka ne izpodbija. Navedeni znesek predstavlja znesek, ki ga je toženka stavila v pobot, zato njena pritožbena polemiziranja o drugačni višini niso utemeljena. To, da je toženka pobotno terjatev opredelila v višini, višji od zahtevka tožnikov, je stvar njene lastne volje, ki jo je sodišče dolžno upoštevati. Breme za to nosi sama. Vrednost terjatve, za katero toženka meni, da bo deležna sodnega varstva, kot pojasnjeno, torej ni vrednost, od katere se v skladu s določbami ZST-1 odmerja sodna taksa.⁸ Očitki o absolutni bistveni kršitvi postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP so neutemeljeni, saj so navedena materialnopravna izhodišča pojasnjena tudi v izpodbijanem sklepu.

6Neutemeljene so tudi očitane kršitve neustreznega materialnega procesnega vodstva. Ni dolžnost sodišča, da stranko s kvalificiranim pooblaščencem, usmerja glede opredelitve vrednosti pobotnega ugovora. Na pravilnost izpodbijane odločitve in posledično izdajo novega plačilnega naloga tudi ne vpliva okoliščina, da to ni edini toženkin postopek v zvezi s kreditnimi pogodbami v CHF. Vrsta postopkov, v katerih se toženki očita oškodovanje njenih komitentov, je stvar nje same in na odmero sodne takse ne more vplivati. Sodišče je dolžno upoštevati zgolj določbe ZST-1, iz katerih izhaja, da je za vsak postopek, ki ga vodi sodišče, treba plačati sodno takso. Očitki glede posega v ustavne in konvencijske pravice zato niso utemeljeni.

7Če oseba, ki je izdala plačilni nalog, po uradni dolžnosti ugotovi, da so v plačilnem nalogu napake, ga lahko do potrditve izvršljivosti iz 35. člena ZST-1 razveljavi. Če je potrebno, izda nov plačilni nalog, zoper katerega je dopustno vložiti ugovor iz prvega odstavka tega člena (peti odstavek 34.a člena ZST-1). V konkretni zadevi je sodišče ob presojanju utemeljenosti toženkinega ugovora ugotovilo, da je sodna taksa v izdanem plačilnem nalogu napačno odmerjena, in sicer v previsokem znesku 4.875,00 EUR. Ob tej ugotovitvi je sodišče ravnalo skladno s petim odstavkom 34.a člena ZST-1 ter sodno takso pravilno odmerilo. Čeprav v izpodbijanem sklepu te pravne podlage ni navedlo, to na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva.

8Plačilo sodne takse je obveznost, ki ob izpolnitvi zakonskih pogojev zavezuje taksnega zavezanca, da jo plača v višini, določeni z ZST-1. Za pobotni ugovor nastane ob njegovi vložitvi, in ne šele ob odmeri njene višine. Ker je taksna obveznost za toženko obstajala že od vložitve pobotnega ugovora dalje, tudi iz tega razloga ni mogoče govoriti o kakršnemkoli poslabšanju njenega položaja.

9Glede na navedeno je sodišče pravilno, potem ko je prvotni plačilni nalog razveljavilo, izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 3.225,00 EUR, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa.

10Glede na navedeno in upoštevajoč, da niso podani niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP) je bilo treba pritožbo zavrniti in izpodbijani sklep sodišča potrditi (2. tč. 365. člena ZPP).

11Toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka. Odločitev o njih je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP).

¹ V nadaljevanju sodišče.
² Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP.
³ Ur. l. RS, št. 37/08 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZST-1.
⁴ Smiselno enako tudi drugi odstavek 18. člena ZST-1.
⁵ Šlo je za navidezno eventualno kumulacijo pobotnih ugovorov, zato je sodišče sodno takso odmerilo le od primarnega.
⁶ Str. 35 odgovora na tožbo (list. št. 55 sodnega spisa).
⁷ Dan vložitve pobotnega ugovora.
⁸ Prim. VSL sklep III Cp 725/2025 z dne 14. 5. 2025, VSL sklep III Cp 572/2025 z dne 15. 4. 2025, obe izdani v zadevah, ki sta istovrstni predmetni.