UPRS Sodba II U 194/2023-11

I. Tožbi se ugodi. Sklep Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti številka JR PMSNS-MMÖNK-UKREP 1/2023/7/s z dne 15. 6. 2023 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti stroške postopka v višini 347,70 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka roka za izpolnitev dalje do plačila.

Potek upravnega postopka

1Pomurska madžarska samoupravna narodna skupnost (v nadaljevanju: toženka) je s sklepom št. JR PMSNS-MMÖNK-UKREP 1/2023/7/s z dne 15. 6. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) zavrnila vlogo prijavitelja A., d.o.o. (v nadaljevanju: tožnik) za projekt "Opremljanje nove poslovne enote podjetja A., d.o.o." (I. točka sklepa). Odločila je tudi, da v postopku niso nastali posebni stroški (II. točka izreka).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka v Uradnem listu RS št. 28/2023 z dne 3. 3. 2023 objavila Javni razpis za spodbujanje naložb v gospodarstvu na območju, kjer živijo pripadniki avtohtone madžarske narodne skupnosti za leto 2023 - Ukrep 1 Programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti 2021-2024 (JR PMSNS-MMČNK-UKREP 1/2023, v nadaljevanju: javni razpis). Strokovna komisija je po pregledu tožnikove vloge ugotovila, da je le-ta pravočasna in pravilno označena, vendar pa so v njej navedeni neupravičeni stroški. Tožnik je namreč na obrazcu št. 3: Finančna konstrukcija projekta pri zaporedni številki 18 pri predmetu Blagajna-pult vpisal ponudbo ponudnika B., d.o.o., katerega vrednost brez DDV znaša 1.492,00 EUR, za isti predmet pa znaša ponudba ponudnika C., d.o.o. 1.420,00 EUR brez DDV. Tožnik torej pri predmetu Blagajna-pult ni vpisal in izbral najugodnejše ponudbe, saj je ponudba C., d.o.o. ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika. Četudi je skupna cena ponudnika B., d.o.o. za vse predvidene predmete nabave najbolj ugodna, bi moral tožnik po stališču toženke v skladu z načeli, določenimi v točki 5.1 in 6.2.3. razpisne dokumentacije, in določili glede popolne vloge iz razpisne dokumentacije, pri vsakem posameznem predmetu vpisati in izbrati najugodnejšo ponudbo.

3Toženka nadalje ugotavlja, da tožnik: - ni priložil prospektov k izbranim ponudbam, - ni žigosal obrazca št. 3: Finančna konstrukcija projekta in - na obrazcu št. 3 Finančna konstrukcija projekta navaja stroške opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamična neto vrednost (brez DDV) je nižja od 500,00 EUR (npr. pod zaporedno št. 3, 4, 5, 7 - različni zidni elementi). Razpisna dokumentacija namreč v točki 5.1 Upravičeni stroški določa, da so upravičeni stroški izključno samo stroški tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so povezani s primarno oziroma glavno dejavnostjo podjetja, in katerega posamična neto vrednost (brez DDV) je višja od 500,00 EUR. Na podlagi razpisne dokumentacije pa veljajo ti stroški za neupravičene stroške, v kolikor so to posamezna osnovna sredstva, ki samostojno delujejo kot funkcionalna enota. Toženka tako zaključuje, da tožnik v vlogi navaja neupravičene stroške, zato je skladno z določili razpisne dokumentacije (poglavje 5.2 Neupravičeni stroški in 1. točka poglavja 6.2.5 Zavrnitev vlog) njegovo vlogo zavrnila.

Tožbene navedbe

4Tožnik vlaga tožbo v upravnem sporu iz razlogov bistvene kršitve določb postopka, nepravilno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja ter zmotno uporabljenega materialnega prava. Navaja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni jasno, ali je toženka vlogo zavrnila zaradi vseh domnevnih nepopolnosti ali zaradi navedbe neupravičenih stroškov v vlogi. Prav tako v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni nobenih podatkov o imenovanju strokovne komisije in tudi ne o tem, kdo so bili člani navedene strokovne komisije, zato ni mogoče ugotoviti, če je bila sestava komisije skladna s 4. členom Uredbe o postopku, merilih in načinih dodeljevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog (v nadaljevanju: Uredba), ki se uporablja v tem postopku.

5Tožnik opozarja, da so v javnem razpisu navedeni izključno razlogi za zavrženje vloge, kar je skladno z 12. členom Uredbe, medtem ko razlogi za zavrnitev vloge prijavitelja v javnem pozivu in Uredbi niso opredeljeni. Meni, da bi ga morala toženka po ugotovitvi, da k vlogi ni bil predložen prospekt k izbranim ponudbam, obrazec 3 pa ni bil žigosan in vloga zaradi tega ni bila popolna, v skladu z določbo 10. člena Uredbe pozvati k njeni dopolnitvi. Tudi v razpisni dokumentaciji (točka 6.2.3.) je toženka navedla, da bo vloge, ki ne bodo podpisane s strani odgovornih oseb prijaviteljev, in vloge, ki ne bodo žigosane ali jim ne bo priložena izjava, da prijavitelj ne posluje z žigom, obravnavala kot nepopolne vloge in prijavitelja pozvala k dopolnitvi. Opustitev poziva na dopolnitev nepopolne vloge in zavrnitev vloge kot nepopolne brez predhodnega poziva na njeno dopolnitev pa predstavlja bistveno kršitev določb postopka, zaradi katere je po oceni tožnika odločitev o zavrnitvi vloge nezakonita.

6Tožnik izpodbija tudi ugotovitev toženke o nepopolnosti vloge zaradi opustitve predložitve prospekta. Iz določil 9. točke poglavja 6.2.3 razpisne dokumentacije namreč izhaja zgolj, da morajo biti k vlogi priložene tri primerjalne ponudbe oziroma predračuni za posamezno osnovno sredstvo, nikjer pa ni navedeno, da je treba k izbranim ponudbam priložiti tudi prospekte. Prav tako v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni navedena pravna podlaga, iz katere bi izhajala obveznost predložitve prospekta, zato se pravilnosti sklepa tudi v tem delu ne da preizkusiti, kar predstavlja še eno absolutno bistveno kršitev določb postopka.

7V zvezi z različnimi zidnimi elementi, ki jih je toženka opredelila kot neupravičene stroške iz razloga, ker je posamična neto vrednost (brez DDV) stroškov opredmetenih osnovnih sredstev nižja od 500,00 EUR, tožnik pojasnjuje, da opravlja dejavnost trgovskega podjetja. Predmet investicije, za sofinanciranje katere je kandidiral na javnem razpisu, je nabava hladilne tehnike in sistema trgovskih polic. Iz opisa predmeta investicije in predračuna dobavitelja izhaja, da gre za sistem trgovskih polic, ki skupaj tvorijo funkcionalno celoto in bodo sestavljene po priloženem načrtu. Sporni zidni elementi, dokler niso povezani z ostalimi elementi sistema polic, nimajo samostojne funkcionalnosti in kot taki še ne dajejo gospodarske koristi, kar pa je po računovodskih standardih (SRS-1) ključni element za pripoznavo osnovnega sredstva. Zaključek toženke, da sporni zidni elementi ne sodijo med upravičene stroške, tako po mnenju tožnika predstavlja nepravilno ugotovljeno dejansko stanje in napačno uporabo materialnega prava, saj ti elementi sami zase ne predstavljajo opredmetenih osnovnih sredstev. Ponudba dobavitelja je namreč razčlenjena po elementih sistema trgovskih polic iz razloga, ker gre za modularne trgovske police, ki šele po sestavi predstavljajo funkcionalno celoto in služijo gospodarskemu namenu. Navedeno ustreza opredelitvi osnovnega sredstva iz točke 4.1 javnega razpisa, ki določa, da se za osnovno sredstvo smatra tisto, ki samostojno deluje kot funkcionalna celota. Tožnik meni, da bi toženka lahko modularnost trgovskih polic prepoznala že iz vsebine ponudbe, v kolikor ji ni bilo razumljivo, kaj predstavljajo stroški nakupa, pa bi ga morala pozvati na dopolnitev vloge tako, da opredeli, kaj točno predstavljajo postavke iz predračuna, ki nosijo naziv "zidni element".

8Glede višine stroška za blagajniški pult v višini 1.492,00 EUR, ki ni najugodnejša ponudba (cenejša ponudba drugega ponudnika glasi na znesek 1.420,00 EUR), tožnik pojasnjuje, da je v Obrazec 3-Finančna konstrukcija vpisal podatek iz najugodnejše ponudbe za celoten projekt. Glede na to, da gre za strošek, povezan s primarno dejavnostjo, in da gre za ponudbo za projekt, ki je pridobljena po načelu skrbnosti dobrega gospodarja, meni, da odstopanje pri navedenem osnovnem sredstvu za znesek (72,00 EUR) ne predstavlja kršitve načela gospodarnosti, ob dejstvu, da so vse ostale postavke finančne konstrukcije iz iste ponudbe cenejše in je celotna ponudba ponudnika B., d.o.o. najugodnejša. Opozarja tudi, da je v točki 4.1 razpisne dokumentacije določeno, da je potrebno v Obrazec 3- Finančna konstrukcija vrednostno opredeliti vsako osnovno sredstvo, pri čemer pogoj, da mora biti v razpredelnico naveden znesek najugodnejše ponudbe, v razpisni dokumentaciji ni naveden. Tožnik je mnenja, da se načela gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki in transparentnosti iz javnega razpisa nanašajo na strošek celotnega projekta in ne na posamezno postavko iz ponudbe. Če bi tožnik zbiral ponudbe po posameznih elementih projekta, bi bil skupni strošek projekta nedvomno višji, kar pa ni skladno z načeli predmetnega postopka. Zavrnitev vloge, ker ena sama postavka iz finančne konstrukcije celotnega projekta ni najugodnejša, pa ni v skladu s cilji in nameni razpisnega postopka. Če je toženka mnenja, da mora biti vsaka postavka predračuna tudi najugodnejša, pa bi lahko za znesek 72,00 EUR znižala finančno konstrukcijo in posledično sorazmerno znižala strošek financiranja.

9Tožnik nadalje izpostavlja, da toženka v obrazložitvi sklepa ni navedla, zakaj je zaradi navedenih, po njenem mnenju spornih postavk stroškov, v celoti zavrnila njegovo vlogo. Tudi če posamezen strošek po mnenju toženke ni bil upravičen strošek, to samo po sebi še ni utemeljen razlog za zavrnitev vloge v celoti, v zvezi s čimer se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča RS opr. št. III U 239/2013 z dne 1. 4. 2014. Meni, da bi se zaradi morebitne zavrnitve posameznega stroška iz finančne konstrukcije eventualno lahko znižala višina upravičenih stroškov in posledično sorazmerno znižal strošek sofinanciranja, kar vse je skladno z namenom javnega razpisa za spodbujanje gospodarskega razvoja v narodnostno mešanih območjih. Po njegovem mnenju pa ugotovitev o posamičnem neupravičenem strošku ne more predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev vloge v celoti.

10Tožnik še opozarja, da je toženka v drugem odstavku poglavja 1.2 razpisne dokumentacije navedla, da bo vse dejavnosti v postopku javnega razpisa izvajala na podlagi in v skladu s pravnimi podlagami, ki so citirane v preambuli javnega razpisa. V nasprotju s tem pa je toženka v točki 5.2 razpisne dokumentacije neupravičene stroške opredelila drugače, kot jih je opredelila v točki 4.1 javnega razpisa. V točki 4.1 javnega razpisa je namreč toženka neupravičene stroške opredelila glede na status dobavitelja blaga, v točki 5.2 razpisne dokumentacije pa je neupravičene stroške opredelila po vrsti stroška oziroma del/storitev. V drugem odstavku točke 5.2 razpisne dokumentacije je nato toženka v nasprotju z javnim razpisom in Uredbo določila, da se vloga prijavitelja brez poziva na dopolnitev zavrne, če je prijavitelj v vlogi navedel stroške, ki so po tem javnem razpisu neupravičeni. Navedeno gramatikalno pomeni, da bi bil razlog za zavrnitev vloge podan, če bi šlo za neupravičene stroške po določilih točke 4.1 javnega razpisa in ne po določilih 5.2 razpisne dokumentacije, na kar se toženka v obrazložitvi sklepa nepravilno sklicuje. Poleg tega bi bila zavrnitev vloge iz razloga, ker je prijavitelj navedel neupravičene stroške, v skladu z javnim razpisom možna po predhodnem pozivu na dopolnitev vloge, če vlagatelj vloge v skladu s pozivom v dodeljenem roku ne bi ustrezno dopolnil. V pogojih javnega razpisa namreč zavrnitev vloge brez predhodnega poziva na njeno dopolnitev iz razloga, ker so v njej navedeni neupravičeni stroški, ni določena, niti ni zavrnitev nepopolne vloge brez predhodnega poziva na njeno dopolnitev skladna z Uredbo in z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP).

11Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Navedbe toženke

12Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz izpodbijanega sklepa ter sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno. Navaja, da je v prvi in četrti alineji obrazložitve sklepa nedvoumno določeno, da je tožnik navedel neupravičene stroške, in sicer da pri predmetu Blagajna-pult ni vpisal in izbral ponudbe najugodnejšega ponudnika (prva alineja), ter da navaja stroške opredmetenih osnovnih sredstev, katerih posamična neto vrednost (brez DDV) je nižja od 500,00 evrov (četrta alineja). V nadaljevanju obrazložitve pa toženka navaja določila razpisne dokumentacije glede postopka pri neupravičenih stroških, in sicer, da se vloga v teh primerih zavrne, pri čemer poglavje 5.2 Neupravičeni stroški razpisne dokumentacije določa, da se taka vloga zavrne brez dopolnitve.

13Toženka nadalje pojasnjuje, da je v drugi in tretji alineji omenila tudi ostale pomanjkljivosti vloge, vendar pri tem ni navedla, da gre za neupravičene stroške. V kolikor tožnik ne bi navedel neupravičenih stroškov, bi bil glede teh pomanjkljivosti pozvan k dopolnitvi vloge. Čeprav navedeno smatra kot nepomembno, toženka na tem mestu demantira navedbo tožnika, da nikjer ni zapisano, da bi prijavitelj moral k izbranim ponudbam priložiti tudi prospekte, saj je to določeno v razpisni dokumentaciji v točki 6.2.3 Popolna vloga, in sicer v zadnji povedi 9. točke: "V primeru nakupa strojev/opreme je potrebno priložiti prospekte opreme ali strojev oziroma dokumentacijo o prikazu investicije.".

14Toženka meni, da je v izpodbijanem sklepu natančno obrazložila razloge zavrnitve vloge, saj je navedla, kateri so neupravičeni stroški in tako ne držijo tožbene navedbe, da ni jasno, iz katerih razlogov je bila vloga zavrnjena, in da manjkajo razlogi o odločilnih dejstvih, zaradi katerih sklepa ni mogoče preizkusiti. Pri tem ni niti bistvenega pomena, če je vlogo zavrnila iz vseh štirih navedenih razlogov, saj je za zavrnitev vloge dovolj en sam razlog, pri tem pa je tudi konkretno navedla, da se vloga zavrne zaradi navedbe neupravičenih stroškov.

15Toženka se nadalje sklicuje na razpisno dokumentacijo v točki 5.1 Upravičeni stroški, ki določa, da morajo biti stroški prijavljenega projekta v skladu z načeli gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti, zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. Ta ista točka določa, da so upravičeni stroški izključno samo stroški tistih opredmetenih osnovnih sredstev, ki so povezani s primarno oziroma glavno dejavnostjo podjetja, in katerega posamična neto vrednost (brez DDV) je višja od 500,00 evrov. Poglavje 5.2 Neupravičeni stroški razpisne dokumentacije določa, da se vloga brez poziva za dopolnitev zavrne, če vlagatelj v njej navede stroške, ki so po tem javnem razpisu neupravičeni. Razpisna dokumentacija v točki 6.2.3 Popolna vloga pa pri podtočki 9. določa, da se podatki s ponudbe najugodnejšega ponudnika vpišejo v obrazec št. 3: Finančna konstrukcija projekta. Tako ne drži navedba tožnika, da naveden pogoj vpisa najugodnejšega ponudnika v razpredelnico ni naveden.

16Kot navedeno v obrazložitvi sklepa, je tožnik na obrazcu št. 3: Finančna konstrukcija projekta pri zaporedni številki 18. pri predmetu Blagajna-pult vpisal ponudbo ponudnika B., d.o.o., katerega vrednost brez DDV znaša 1.492,00 eurov. Za isti predmet znaša ponudba ponudnika C., d.o.o 1.420,00 eurov brez DDV. Prijavitelj torej pri predmetu Blagajna-pult ni vpisal in izbral ponudbe najugodnejšega ponudnika, saj je ponudba ponudnika C., d.o.o ugodnejša od ponudbe izbranega ponudnika. Ta strošek torej ni v skladu z načeli projekta in ni v skladu z določili o popolni vlogi, torej ni upravičen in se posledično smatra za neupravičen strošek. Glede vloge, ki vsebuje take stroške, pa razpisna dokumentacija določa, da se taka vloga brez poziva za dopolnitev zavrne.

17V zvezi s tožbenimi navedbami, da če bi tožnik zbiral ponudbe po posameznih elementih projekta, bi bil skupni strošek projekta nedvomno višji, toženka meni, da to nikakor ne drži, saj v kolikor bi tožnik glede predmeta Blagajna-pult izbral ugodnejšo ponudbo ponudnika C., d.o.o, bi dejansko bil skupni strošek nižji. Načelo skrbnosti dobrega gospodarja in načelo gospodarnosti, učinkovitosti in zagotavljanja konkurence med ponudniki vsekakor nalaga izbiro ugodnejše ponudbe. Pri tem pa toženka še poudarja, da znižanje finančne konstrukcije in posledično sorazmerno znižanje stroška nikakor ni v njeni pristojnosti. V nasprotnem primeru bi namreč toženka samovoljno spreminjala vse vloge, kar pa nikakor ni v skladu z javnim razpisom in njenim namenom. Prav tako pa prijavitelj višine zaprošenega zneska naknadno ne sme spremeniti niti v dopolnitvi, saj tako določa razpisna dokumentacija.

18Toženka pojasnjuje, da razpisna dokumentacija določa, da je dopolnitev vlog namenjena zagotovitvi morebitnih manjkajočih dokumentov in obrazcev oziroma podatkov, ki bodo izkazovali izpolnjevanje pogojev ob oddaji vloge na javni razpis. Pri poglavju 6.2.3 Popolna vloga razpisna dokumentacija nadalje določa, da bo v primeru formalno nepopolnih vlog strokovna komisija prijavitelje pozvala, da vloge dopolnijo. Za formalno nepopolno se šteje vloga, ki ne vsebuje vseh razpisnih obrazcev, obveznih prilog ter podatkov, zahtevanih v besedilu javnega razpisa ter razpisni dokumentaciji. Formalna popolnost vloge tako še ne pomeni, da vloga izpolnjuje vse pogoje, določene z javnim razpisom. Strokovna komisija vsebinsko ustreznost vloge preverja v naslednji fazi. Kot navedeno pa je v tem primeru tožnik kot prijavitelj navedel neupravičene stroške, glede česar ni možnosti dopolnitve. Vloga, ki vsebuje neupravičene stroške, namreč ne spada med formalno nepopolne vloge. V primeru neizpolnjevanja osnovnih pogojev oziroma neupravičenih navedb, ki že v tej fazi pomenijo zavrženje ali zavrnitev vloge, se prijaviteljev ne poziva k dopolnitvi vloge niti v postavkah, kjer bi sicer vlogo lahko dopolnili, saj to ni smiselno in lahko pri prijaviteljih vzbuja lažno pričakovanje oziroma zavajanje. Prav tako ni v skladu z določili javnega razpisa, da bi prijavitelji v vlogo vpisovali ponudbe, ki niso najbolj ugodne, in bi nato strokovna komisija morala prijavitelje pozvati k dopolnitvi, da naj to korigirajo. Vsekakor morajo biti prijavitelji tisti, ki že v prvotni vlogi pravilno izpolnijo te podatke in vpisujejo upravičene stroške ter morajo pri izpolnjevanju vloge ravnati strokovno in skrbno.

19Glede spornih zidnih elementov toženka pojasnjuje, da je tožnik v vlogi za posamezne vpisane elemente sam označil, da so posamezna osnovna sredstva in da torej samostojno delujejo kot funkcionalna enota. Na podlagi opisa predmeta (zidni element, lesena bočna plošča, zaboj) tudi izhaja, da so to posamezna sredstva, ki se lahko samostojno vgradijo oziroma uporabljajo (npr. zaboj) in tako predstavljajo samostojno funkcionalno enoto. Navedbe tožnika v tožbi, da sporni zidni elementi, dokler niso povezani z ostalimi elementi sistema polic, nimajo samostojne funkcionalnosti, so torej v nasprotju s tistim, kar je tožnik navedel na obrazcu št. 3. Toženka pa pri pregledu vloge ni imela razloga za dvom o dejstvu, ki ga je navedel sam tožnik. Tožnik je k vlogi resda priložil katalog polic, kjer so elementi sestavljeni, vendar pa je obenem razvidno, da se zidni elementi lahko uporabljajo tudi samostojno, saj se lahko pričvrstijo tudi na zid (navedeno izhaja tudi iz imena artikla). Ker je posamična neto vrednost (brez DDV) vseh teh samostojnih osnovnih sredstev nižja od 500,00 evrov, toženka poudarja, da razpisna dokumentacija izrecno določa, da so upravičeni stroški izključno samo stroški tistih opredmetenih osnovnih sredstev, katerega posamična neto vrednost (brez DDV) je višja od 500,00 evrov.

20Toženka še dodaja, da razpisna dokumentacija v točki 5.7 Upravičeni stroški določa upravičene stroške v okviru javnega razpisa, v točki 5.2 Neupravičeni stroški pa še posebej izpostavlja neupravičene stroške. Pri tem pri točki 5.2 niso še enkrat navedeni vsi nasprotni pojmi stroškov, ki so že navedeni pri točki 5.1. V kolikor so torej stroški v nasprotju s stroški, navedenimi v točki 5.1, se avtomatično smatrajo za neupravičene stroške. Prav tako razpisna dokumentacija tudi pri drugih točkah določa pogoje javnega razpisa, npr. upravičeni prijavitelji, maksimalni znesek sofinanciranja itd. Neizpolnjevanje teh pogojev tudi pomeni zavrženje oziroma zavrnitev vloge. Taka vloga, ki vsebuje neupravičene stroške, pa se na podlagi razpisne dokumentacije brez poziva za dopolnitev zavrne. K temu še dodaja, da ji je tožnik pred oddajo vloge poslal vrsto vprašanj v zvezi z javnim razpisom. Toženka je na vsa vprašanja pravočasno odgovorila, tako da bi tožnik lahko v tej fazi v slučaju dvoma povprašal, če se posamezni zidni elementi, lesena bočna plošča in zaboj smatrajo za samostojne enote ali ne. Toženka tako meni, da je tudi na podlagi tega razvidno, da tožnik pred oddajo vloge ni dvomil o tem, da so ta sredstva samostojne enote.

21V zvezi s tožbenimi navedbami, da razlogi za zavrnitev vloge prijavitelja v javnem pozivu niso opredeljeni, toženka odgovarja, da ta navedba ne drži, saj so razlogi za zavrnitev vloge navedeni v razpisni dokumentaciji, in sicer, kot že navedeno, v točki 6.2.5 Zavrnitev vlog. Javni razpis določa, da mora vsak prijavitelj podpisati in vlogi priložiti Obrazec št. 1: Izjava o strinjanju z razpisnimi pogoji, s katero pod kazensko in materialno odgovornostjo potrdi, da izpolnjuje in sprejema vse razpisne pogoje za kandidiranje na tem javnem razpisu. Tako je tudi tožnik k svoji vlogi priložil izpolnjeno in podpisano izjavo ter s tem sprejel vse razpisne pogoje.

22Toženka odločno nasprotuje tudi navedbi tožnika, da ugotovitev o posamičnem neupravičenem strošku ne more predstavljati utemeljenega razloga za zavrnitev vloge v celoti, saj razpisna dokumentacija natančno določa, da se vloga v primeru navedbe neupravičenih stroškov zavrne. Tožnik je v vlogi navedel celo šest neupravičenih stroškov, pri čemer pa bi bila primorana vlogo zavrniti tudi v primeru le enega neupravičenega stroška.

23Glede tožbenih navedb, da sklepa ni možno preizkusiti zaradi dejstva, da ni nobenih podatkov o imenovanju strokovne komisije, toženka meni, da v obrazložitvi sklepa ta podatek ni nujen oziroma da to ni bistvenega pomena. Na tem mestu pa kljub temu navaja, da je strokovno komisijo, katere člani so tudi predstavniki ministrstva, Urada za narodnosti in regionalne razvojne agencije, imenoval njen najvišji organ, to je Svet toženke. Ta organ sprejme besedilo javnega razpisa, potrdi pa ga tudi strokovna komisija in pristojno ministrstvo.

Odločitev brez glavne obravnave

24Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanih odločb ter upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi (prva alineja drugega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)). Poleg tega dejansko stanje, relevantno za presojo, med strankama ni bilo sporno; sporna so bila namreč vprašanja, vezana na razlago pogojev javnega razpisa, torej vprašanja pravilne uporabe materialnega prava. V takšnih situacijah pa je v prvem odstavku 59. člena ZUS-1 sodišču dano izrecno pooblastilo, da odloči brez glavne obravnave.

Sodna presoja

25Tožba je utemeljena.

26Med strankama ni sporno, da je tožnik na javnem razpisu kandidiral za sofinanciranje projekta "Opremljanje nove poslovne enote podjetja A., d.o.o. : A A., d.o.o. uj telephelyenek a berendezese", njegova vloga pa je bila zavrnjena iz razloga, ker naj bi v vlogi navajal neupravičene stroške. Tožnik je namreč pri predmetu "Blagajna-pult" vpisal ponudbo ponudnika B., d.o.o., ki je bila v tem elementu višja od ponudbe ponudnika C., d.o.o., prav tako pa je na obrazcu št. 3 navedel stroške opredmetenih osnovnih sredstev - zidnih elementov, katerih posamična neto vrednost (brez DDV) je nižja od 500,00 EUR, pri čemer so bili v skladu z razpisno dokumentacijo upravičeni stroški izključno stroški opredmetenih osnovnih sredstev, ki so povezani s primarno oz. glavno dejavnostjo in katerih posamična neto vrednost (brez DDV) je višja od 500,00 EUR. Poleg navedenih razlogov je toženka v izpodbijanem sklepu navedla tudi nekatere formalne pomanjkljivosti tožnikove vloge, in sicer da ni predložil prospektov k izbranim ponudbam in da ni žigosal obrazca št. 3: Finančna konstrukcija projekta.

27V zvezi s tožbenimi navedbami, da izpodbijanega sklepa ni mogoče preizkusiti iz razloga, ker v obrazložitvi ni podatkov o imenovanju strokovne komisije in njenih članih, sodišče pojasnjuje, da morajo biti podatki o ocenjevalcih za stranke javni in dostopni. Stranke torej morajo imeti možnost, da se s temi podatki seznanijo in preverijo, ali je organ, ki je v postopku odločal, spoštoval določbe o formalnih pogojih glede sestave komisije. Navedeno pomeni, da mora biti vsakemu prijavitelju, ki je kandidiral za sredstva na javnem razpisu, omogočeno, da poda zahtevo za pregled svoje vloge kot tudi vseh ostalih listin, ki so nastale v postopku ocenjevanja vloge.¹ Po presoji sodišča pa to v konkretnem primeru vendarle ne pomeni, da bi sestava komisije oziroma njeni člani morali biti navedeni v samem sklepu ter da bi v primeru odsotnosti navedenega sklep bilo potrebno šteti za neobrazloženega. Istočasno iz samega upravnega spisa ne izhaja, da bi tožnik v upravnem postopku podal zahtevo za vpogled v razpisno dokumentacijo, vložitve takšne zahteve pa ne zatrjuje niti v tožbi. V tem delu torej tožba po presoji sodišča ni utemeljena.

28Sodišče nadalje pojasnjuje, da odločanje o vlogi tožnika o prijavi na javni poziv po presoji Vrhovnega sodišča RS² ne predstavlja upravne zadeve v smislu 2. člena ZUP, temveč drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP, ki določa, da se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, ki nimajo značaja upravne zadeve po 2. členu tega zakona, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom. V postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, enako obravnavani, saj jim mora biti zagotovljena pravica, da pod enakimi pogoji sodelujejo v postopku javnega razpisa in se potegujejo za dodelitev razpoložljivih sredstev skladno s pogoji razpisa. Uspeh na razpisu je pri vsakem prijavitelju odvisen zlasti od tega, kako je posamezen projekt vrednoten glede na v razpisu vnaprej določene kriterije. Tudi v postopku dodeljevanja sredstev proračuna je namreč treba upoštevati načelo enakosti pred zakonom iz 14. člena Ustave RS.³

29Po stališču Vrhovnega sodišča RS, zavzetem v sodbi opr. št. X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 (enako tudi X Ips 358/2015, X Ips 359/2015, X Ips 360/2015), so javni razpisi oziroma pozivi namenjeni obveščanju in ne določanju splošnih in abstraktnih pravnih norm, kar pomeni, da v javnem razpisu oziroma pozivu navedenih postopkovnih pravil, ki nimajo podlage v predpisu, ni mogoče upoštevati in na njihovi podlagi sprejeti odločitev. To izhaja tudi iz četrtega odstavka 153. člena Ustave RS, ki določa, da morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih samoupravnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu.

30V predmetni zadevi je toženka odločitev o zavrnitvi vloge tožnika oprla na določilo poglavja 5.2 Neupravičeni stroški v razpisni dokumentaciji, v katerem je določeno, da se vloga brez poziva k dopolnitvi zavrne, če prijavitelj v njej navedene stroške, ki so po tem javnem razpisu neupravičeni. Prav tako 1. točka poglavja 6.2.5 Zavrnitev vlog določa, da se vloga zavrne, če prijavitelj v njej navede stroške, ki so po tem javnem razpisu neupravičeni.

31Kot je razvidno iz uvoda javnega razpisa, predstavljajo pravno podlago za predmetni razpis določbe 14. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Zakona o javnih financah, Proračuna Republike Slovenije za leto 2023, Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2023 in 2024, Programa spodbujanja gospodarske osnove madžarske narodne skupnosti 2021 2024, smiselna uporaba Uredbe o postopku, merilih in načinih dodelevanja sredstev za spodbujanje razvojnih programov in prednostnih nalog, Uredbe Komisije (EU) št. 1407/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči "de minimis", nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2020/972 z dne 2. julija 2020 o spremembi Uredbe (EU) št. 1407/2013 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in o spremembi Uredbe (EU) št. 651/2014 v zvezi s podaljšanjem njene veljavnosti in ustreznimi prilagoditvami, Mnenja Ministrstva za finance o skladnosti sheme pomoči de minimis "Program izvajanja finančnih spodbud MGRT - de minimis" (št. priglasitve: M001-2399245-2015/I) z dne 9. 5. 2016 in na podlagi Pogodbe o izvajanju in financiranju ukrepa 1: Spodbujanje naložb v gospodarstvu, št. C2130-21G900001.

32Sodišče ugotavlja, da nobena od navedenih pravnih podlag niti sam javni razpis ne določa, da se vloga brez poziva k dopolnitvi zavrne, če prijavitelj v njej navede stroške, ki so po tem javnem razpisu neupravičeni, temveč to določa zgolj razpisna dokumentacija, ki pa v tem delu nima podlage v predpisu, zato tovrstne določbe ni mogoče upoštevati in na njeni podlagi sprejeti odločitve. Posledično je po presoji sodišča v zvezi z vprašanjem dopolnitve vloge treba smiselno uporabiti določbe ZUP kot splošnega predpisa, ki ureja pravila upravnega postopka in ki se v postopkih odločanja o prijavah na javne razpise uporablja smiselno. V zvezi s tem sodišče pojasnjuje, da je vloga, ki jo na javni razpis odda prijavitelj, lahko formalno ali materialno nepopolna. Prva je podana v primeru, ko se preverjajo obvezne sestavine vloge, kot izhajajo iz 66. člena ZUP⁴, včasih dopolnjene s sestavinami po področnih predpisih. Če katera obvezna sestavina manjka, se vložnika pozove v skladu s prvim odstavkom 67. člena ZUP.⁵ Če tožnik vloge ustrezno ne dopolni, jo upravni organ zavrže (drugi odstavek 67. člena ZUP). Na drugi strani pa materialna nepopolnost vloge obstoji, kadar je organ vlogo že začel vsebinsko obravnavati, vendar med ugotovitvenim in dokaznim postopkom ugotovi, da potrebuje določena dokazila za ugotovitev dejanskega stanja. V takem primeru bo organ ravnal po 140. členu ZUP in stranko pozval k predložitvi dokazov. Če stranka v dodeljenem roku ne predloži dokazov, upravni organ nadaljuje vsebinsko presojo in izda odločbo (tretji odstavek 140. člena ZUP).⁶

33Glede na ugotovljene formalne pomanjkljivosti vloge (vezano na predložitev prospektov in žigosanje obrazca št. 3: finančna konstrukcija projekta) tako sodišče ugotavlja, da bi toženka skladno z drugim odstavkom 67. člena ZUP tožnika morala pozvati na dopolnitev vloge, s čimer bi imel tožnik tudi možnost odpraviti navedene pomanjkljivosti vloge.

34V zvezi s spornimi zidnimi elementi sodišče soglaša s stališčem toženke, da je v 4. točki javnega razpisa izrecno navodilo, da mora prijavitelj na obrazcu št. 3 posebej navesti in podrobno vrednostno opredeliti vsako osnovno sredstvo, pri čemer je tudi izrecno pojasnjeno, da se za posamezno osnovno sredstvo smatra tisto, ki samostojno deluje kot funkcionalna celota. Ob upoštevanju dejstva, da je tožnik v obrazcu št. 3 sam navedel stroške zidnih elementov kot opredmetena osnovna sredstva, tako sodišče meni, da navedenih stroškov ni mogoče smatrati za upravičene, glede na to, da njihova posamična neto vrednost (brez DDV) ni višja od 500,00 EUR in da za priznanje teh stroškov tožnik ne izpolnjuje razpisnih pogojev. Ne glede na to pa sodišče ugotavlja, da nobeden od navedenih predpisov ne predvideva zavrnitve celotne vloge v primeru navajanja neupravičenih stroškov. Določba v javnem razpisu (in niti nobena od citiranih pravnih podlag) namreč izrecno ne določa, da bo vloga prijavitelja v primeru navajanja neupravičenih stroškov zavrnjena v celoti, zaradi česar je po prepričanju sodišča navedeno določbo treba tolmačiti na način, za katerega se zavzema tožnik, in sicer da je mogoča tudi zgolj delna zavrnitev vloge. Nejasne pogoje, ki jih v javnem razpisu postavi toženka, je namreč treba razlagati v korist prijavitelja.⁷

35Sodišče pritrjuje tudi stališču tožnika, da odstopanje pri zgolj enem osnovnem sredstvu (Blagajna-pult) za 72,00 EUR ne predstavlja kršitve načela gospodarnosti, ob dejstvu, da so vse ostale postavke finančne konstrukcije iz iste ponudbe cenejše in da je celotna ponudba ponudnika B., d.o.o. najugodnejša. V zvezi s tem je pritrditi tožbenim navedbam, da zbiranje ponudb po posameznih elementih projekta tudi po oceni sodišča ne bi bilo skladno z načeli predmetnega postopka. K temu sodišče še dodaja, da je Upravno sodišče RS v zvezi z vprašanjem najugodnejše ponudbe v sodbi opr. št. II U 333/2019-27 z dne 28. 6. 2022 že zavzelo stališče, da je načelo gospodarnosti širši pojem od zgolj najcenejše ponudbe posameznega produkta, v okviru načela učinkovitosti in uspešnosti pa je gotovo treba upoštevati končno ceno za produkte, ter prednosti, ki jih pomeni okoliščina, da se vse želeno nabavi zgolj pri enem ponudniku.

36Upoštevajoč vse navedeno je sodišče na podlagi 3. in 4. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo in v skladu s četrtim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki, da ob upoštevanju stališč iz te sodbe (peti odstavek 64. člena ZUS-1) ponovno odloči o tožnikovi vlogi.

Stroški postopka

37V skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka. Po določilu drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu je tožnik, ki ga je v postopku upravnega spora zastopala pooblaščena odvetniška družba, zadeva pa je bila rešena na seji, upravičen do povrnitve priglašenih stroškov v višini 285,00 EUR, kar skupaj z 22% DDV (odvetniška družba je namreč zavezana za plačilo DDV) znaša 347,70 EUR, ki jih je sodišče naložilo v plačilo toženki.

38Obresti od zneska stroškov je sodišče tožniku prisodilo od dneva zamude, toženka pa bo prišla v zamudo, če stroškov ne bo poravnala v paricijskem roku (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika - OZ v zvezi s 378. členom OZ.⁸ -

39Plačana sodna taksa za postopek bo tožniku vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1/c taksne tarife Zakona o sodnih taksah - ZST-1).

¹ Prim. sodba Upravnega sodišča RS II U 27/2019-15 z dne 20. 10. 2021.
² Prim. sodbi Vrhovnega sodišča RS X Ips 357/2015 z dne 5. 4. 2017 in X Ips 358/ 2015 z dne 5. 4. 2017.
³ Sodba Upravnega sodišča RS opr. št. I U 241/2012 z dne 25. 9. 2012.
⁴ Prvi in drugi odstavek 66. člena ZUP določata: "(1) Vloga mora biti razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Predvsem mora obsegati: navedbo organa, kateremu se pošilja, zadevo, katere se tiče, zahtevek oziroma predlog, navedbo o tem, kdo je morebitni zastopnik ali pooblaščenec, osebno ime, firmo oziroma osebno ime vlagatelja, prebivališče (naslov) oziroma sedež vložnika oziroma njegovega zastopnika ali pooblaščenca...." (2) Vloga mora vsebovati tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis". Hkrati mora vložnik ob upoštevanju šestega odstavka 66. člena ZUP vlogo tudi podpisati.
⁵ V prvem odstavku 67. člena ZUP je določeno, da če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu.
⁶ Kovač P., Kerševan E. (ur), Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Pravna fakulteta Univerze v Ljubljani in Uradni list, Ljubljana 2020, str. 98.
⁷ Tako npr. sodbi Upravnega sodišča RS II U 333/2020-15 z dne 15. 3. 2023 in I U 1069/2018 z dne 18. 6. 2020.
⁸ Enako tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS z dne 13. 12. 2006.