VSL Sklep II Cp 2114/2024

I. Pritožbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (tč. I./I., II., III., IV. ter tč. III.) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo po tožbi (I.) odločilo, da se toženki prepoveduje kakršnokoli nadaljevanje del na nepremičninah parc. št. 861/7, 862/5, 863/7 in 864/76 vse k. o. 0000 A., dokler ne izpolni obveznosti iz III. točke izreka sodbe (I. točka izreka), da je toženka dolžna opustiti vsakršno poseganje v lastninsko pravico tožnice na nepremičnini parc. št. 868/5 k. o. A., še posebej izkopavanje, poglabljanje in odvažanje zemljine in kamenja ter dela z gradbeno mehanizacijo (II. točka izreka) in da je toženka dolžna vzpostaviti prvotno stanje na nepremičnini tožnice parc. št. 868/5 k. o. A., tako, da bo omogočena njena uporaba znotraj posestnih meja, in sicer tako, da izvede temeljito sanacijo in teren gradbeno, tehnično, statično oz. skladno s pravili gradbene zakonodaje in stroke tako utrdi, da zagotovi trdnost, stabilnost in oporo višje ležeče nepremičnine parc. št. 868/5 k. o. A., vse do mejne linije z nepremičninami parc. št. 861/7 in 862/5, 863/7 in 864/7 vse k. o. A. (III. točka izreka). Toženki je v bodoče prepovedalo posegati v nepremičnino tožnice parc. št. 868/5 k. o. A. (IV. točka izreka) in v nadaljevanju zavrnilo drugačen tožbeni zahtevek (V. točka izreka) ter predlog za izdajo nove ureditvene začasne odredbe (VI. točka) izreka. Po nasprotni tožbi (II.) toženke je sodišče prve stopnje zavrnilo njen tožbeni zahtevek in (III.) toženki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožnici.

2Zoper tč. I./I., II., III., IV. ter tč. III. sodbe se pritožuje toženka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožnice v celoti zavrne, tožbenemu zahtevku toženke po nasprotni tožbi pa ugodi in tožnici naloži plačilo stroškov postopka. Podredno predlaga, da sodbo v izpodbijanih delih razveljavi ter sojenje opravi samo, v primeru vrnitve zadeve prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje pa naj zadevo dodeli drugemu sodniku. Kot bistveno pritožba navaja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev pravil pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), s tem, ko toženki ni omogočilo razjasnitve relevantnih dejstev z vprašanji izvedencema geodetske in gradbene stroke, ni upoštevalo vprašanj, ki jih je za izvedenca predlagala toženka ter njenih pripomb na izvedenski mnenji ni posredovalo izvedencema v izjasnitev, ista kršitev pa je podana tudi, ker sodišče prve stopnje ni obrazloženo zavrnilo dokaznega predloga toženke po izvedencu geološke stroke. Uveljavlja tudi kršitev 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker je izrek sodbe nerazumljiv, neizvršljiv in v nasprotju z razlogi sodbe. Toženki se nalaga nekonkretizirana izvedba sanacije na zemljišču tožnice parc. št. 868/5 k. o. A., sodba pa nima razlogov o tem, kaj točno je potrebno narediti na omenjeni nepremičnini. V posledici kršitve načela kontradiktornosti in nepopolne dokazne ocene je bilo tudi dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Uveljavlja tudi zmotno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje je kot podlago za odločanje napačno uporabilo 85. in 99. čl. Stvarnopravnega zakonika (SPZ). V posledici omenjenih kršitev so bili napačno odmerjeni tudi stroški postopka. Pritožba opredeljuje tudi stroške pritožbenega postopka.

3Tožnica je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev ter zahtevala povrnitev pritožbenih stroškov.

4Pritožba je utemeljena.

5Večina pritožbenih očitkov sicer ni utemeljenih.

6Izpodbijana sodba nima očitanih pomanjkljivosti; vsebuje vse razloge o odločilnih dejstvih, ki si ne nasprotujejo in ki omogočajo preizkus njene pravilnosti in zakonitosti, zato kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP ni podana.

7Tudi pravna podlaga, ki jo je sodišče prve stopnje uporabilo (določbe SPZ o vznemirjanju lastninske pravice in sosedskem pravu), je pravilna, sklepanje sodišča pa razumno.

8Nadalje so neutemeljeni očitki toženke glede nepravilnega postopanja sodišča prve stopnje v zvezi s spremembo tožbe. Tožnica je z vlogo z dne 26. 6. 2022 (list. št. 205) razširila svoj tožbeni zahtevek na dodatne tri parcele, ki mejijo na njeno parc. št. 868/5 k. o. 0000 A. Sodišče prve stopnje pa je s sklepom z dne 3. 8. 2022 spremembo pravilno dovolilo, saj je za dokončno ureditev razmerij med strankami smotrno, da se razširitvi tožbenega zahtevka ugodi, saj se v predmetni pravdi obravnava prenehanje vznemirjanja lastninske pravice na istih mejnih parcelah obeh strank (obe stranki sta vložili vsaka svoj tožbeni zahtevek za prenehanje vznemirjanja lastninske pravice).

9Prav tako ni utemeljen pritožbeni očitek glede zavrnitve dokaza z izvedencem geološke stroke, ki ga je predlagala toženka. Toženka je ta dokaz predlagala v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe, glede glavne stvari pa ne. Kasneje v postopku pri izvedbi navedenega dokaza ni vztrajala oz. ni grajala zavrnitve tega dokaza, zato tega v pritožbi ne more več uspešno storiti (1. odst. 286b. čl. ZPP).

10Utemeljen pa je toženkin očitek o kršitvi njene pravice do kontradiktornega obravnavanja oz. pravice dokazovati odločilna dejstva, s katerimi je utemeljevala svoj zahtevek. Prvostopenjsko sodišče je strankama sicer nakazalo možnost obravnavanja pisnih izvedenskih mnenj izvedencev geodetske in gradbene stroke, ko jima je ti dve ekspertizi poslalo v izjasnitev. Vendar pa po prejemu pripomb teh ni razčiščevalo z izvedencema, ne pisno ne ustno, pač pa jih je zavrnilo, češ da so pripombe nerelevantne, mnenji pa strokovni, temeljiti in jasni. Tudi če je res tako, in pohvaliti gre trud sodišča za koncentrirano in usmerjeno obravnavanje brez odlašanja, pa je vendarle treba stranki dati tudi realno možnost, da dokaz preizkusi s postavljanjem vprašanj izvedencu. Ta bo, kot strokovni pomočnik sodišča, kar je sicer pravilno poudarjeno v obrazložitvi izpodbijane sodbe, prvi kompetenten, da bo pripombe zavrnil kot nerelevantne oz. neutemeljene in bo vztrajal pri svoji že podani oceni oz. ugotovitvi dejstev, za katera sodišče samo nima dovolj strokovnega znanja. Kadar ima pravdna stranka obrazloženo pripombo na podano pisno izdelano izvedensko mnenje, ki se tiče pravno pomembnega dejstva, je treba utemeljenost take pripombe preveriti najprej pri izvedencu, četudi se sodišču na podlagi pripombe stranke dvom v podano mnenje ne porodi. Gre za pravico stranke do kontradiktornega obravnavanja dokaza, ki ga je predlagala. V obravnavani zadevi izvedenca geodetske in gradbene stroke torej nista bila niti pozvana, da pisno odgovorita na podane pripombe, niti nista bila zaslišana. Njuno sodelovanje na ogledu dne 2. 6. 2022, po katerem sta podala pisni izvedenski mnenji, tega ne more nadomestiti, saj sta, kot pravkar rečeno, vsak svoje mnenje podala šele po tem. Ker torej sodišče prve stopnje pritožnici ni omogočilo obravnavati pripomb na izvedenski mnenji (bodisi z dodatnim zaslišanjem izvedencev bodisi z dopolnitvijo njunih mnenj), je storilo bistveno kršitev pravdnega postopka po 8. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, kar je terjalo razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu.

11V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje strankama omogočiti dokončanje oz. obravnavanje dokaza z izvedencem, najverjetneje z njunim zaslišanjem. Ker je sodišče prve stopnje dokazni postopek sicer večinoma že izvedlo, z izvedencema opravilo tudi ogled na kraju samem, za popolnost dokaznega postopka pa manjka le še dokončanje dokaza z izvedencem, je najbolj smotrno, da to procesno napako izvede isto sodišče, torej sodišče prve stopnje. Časovna zamuda s tem ne bo znatna. Pritožbeno sodišče bi moralo za isti spoznavni položaj relativno obsežno dokazovanje (zlasti z ogledom) ponoviti. Zato je sodbo v izpodbijanem delu razveljavilo in vrnilo zadevo v nov postopek pred sodišče prve stopnje (1. odst. 354. čl. ZPP).

12Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP.