85. člen SPZ

Pri izdaji začasne odredbe, katere vsebina se prekriva z vsebino tožbenega zahtevka, je potrebna zadržanost. US RS je poudarilo, da je v nekaterih primerih nujno na tak način začasno urediti stanje, ker sicer sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. Ena od takih okoliščin je, da tožniku že med sodnim postopkom nastaja nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda.

Kadar ima pravdna stranka obrazloženo pripombo na podano pisno izdelano izvedensko mnenje, ki se tiče pravno pomembnega dejstva, je treba utemeljenost take pripombe preveriti najprej pri izvedencu, četudi se sodišču na podlagi pripombe stranke dvom v podano mnenje ne porodi. Gre za pravico stranke do kontradiktornega obravnavanja predlaganega dokaza.

Tožnica bi bila lahko upravičena do zahtevanega pravnega varstva, če bi se izkazalo, da toženca v nasprotju s 85. členom SPZ poglabljata sosednjo nepremičnino in s tem povzročata erozijo tožničinega zemljišča. Dokazni postopek, v nasprotju s tožničinim pritožbenim stališčem, tega ni potrdil. Izvedenka geologije je namreč ugotovila, da tožničina nepremičnina zaradi posega tožencev ni izgubila svoje trdnosti in stabilnosti; neznatno zmanjšanje opore pa ne uživa pravnega varstva, kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje. Izguba opore nepremičnine je sicer po prvem odstavku 85. člena SPZ brez dvoma zadosten razlog za zahtevano prepoved poglabljanja sosednje nepremičnine, vendar je bilo v obravnavanem primeru ugotovljeno, da je zmanjšanje opore nebistveno oziroma zanemarljivo majhno. O eroziji ali plazenju tožničine nepremičnine in sosednje brežine ni nobenega dokaza. Odsotnost tovrstnih geoloških pojavov jasno kaže, da je zmanjšanje opore tožničinega zemljišča v resnici neznatno.

Lastnik ne sme poglabljati svoje nepremičnine ali tako posegati vanjo, da bi zaradi posegov sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo. Tožbeni zahtevek je po eni strani dovolj konkreten, da ne dopušča izogibanja v smeri, da bi bili morebitni izvedeni podporni ukrepi nezadostni, po drugi strani pa dovolj odprt, da toženki še vedno pušča dovolj izbire.

Ker je sodišče ogled opravilo ter na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja odločilo, fotografij pa v sodni spis ni vložilo, pritožbeno sodišče nima na razpolago dokaznega gradiva v obsegu, kot ga je imelo sodišče prve stopnje, zato sodbe ne more preizkusiti in je podana absolutna bistvena kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tega pritožbeno sodišče ne more sanirati niti če bi samo opravilo ogled, saj je sodišče prve stopnje svojo odločitev sprejelo na podlagi dejanskega stanja ob zaključku glavne obravnave, na današnji dan pa je lahko dejansko stanje spremenjeno. Za obravnavano zadevo (zgolj) dejstvo gradnje in stanje zidu ne more biti odločilno, ampak mora sodišče prve stopnje ugotoviti, ali prihaja do prepovedanih imisij s strani nepremičnine tožencev na tožničino nepremičnino ter ali nepremičnina tožencev (brežina) predstavlja za tožničino nepremičnino vir nevarnosti, saj ima v tem primeru tožnica ob zgoraj navedenih določilih pravico od tožencev zahtevati, da se prepovedane imisije in vir nevarnosti odpravijo. Način odstranitve prepovedanih imisij in vira nevarnosti je treba prepustiti stranki. Ker tožnica zahteva odstranitev dela brežine,

Služnost rasti vej pojmovno ni mogoča. Rast vej preko meje na sosedovo zemljišče je naravna lastnost drevesa in ne način dejanskega izvrševanja služnosti. Veje so del drevesa, ki je v lasti tožnice, služnost na lastni stvari pa ni mogoča (210. člen in prvi odstavek 213. člena SPZ). S sámo (neovirano) rastjo vej drevesa čez mejo nepremičnine lastnik drevesa ne izvaja posesti nad tujo nepremičnino (oziroma nad njenim zračnim prostorom) in posledično na ta način ne more priposestvovati lastninske pravice na delu (ali zračnem prostoru) sosednje nepremičnine, nad katero segajo veje, niti pridobiti stvarne služnosti na sosednji nepremičnini kot služeči nepremičnini. Prepoved oziroma opustitev posegov na sosednji nepremičnini je mogoče doseči šele, ko se sporni posegi že izvajajo (zakon govori o "prepovedi nadaljevanja del"), in še to le začasno (dokler se ne zagotovijo in izvedejo primerni ukrepi, ki preprečujejo izgubo trdnosti, stabilnosti in opore nepremičnine) oziroma kot ultima ratio – po ugotovitvi, da ni mogoče izvesti primernih ukrepov (drugi odstavek 85. člena SPZ).

V primeru neposrednega posega v nepremičnino ima lastnik na voljo opustitveno tožbo po 99. členu SPZ, s katero se lahko lastnik upre vsakemu nedopustnemu poseganju, ki lastnika vznemirja pri izvrševanju njegove lastninske pravice. Poseg mora biti dejanski, ni pa treba, da čezmerno otežuje uporabo lastnikove nepremičnine ali mu povzroča znatnejšo škodo. Po navedenem ni bistveno, ali je tožnica zaradi ravnanja tožencev oškodovana; je pa pomembno, ali toženca s svojimi posegi še nadaljujeta. Vznemirjanje mora biti namreč trajno ali ponavljajoče se, da je lastnik upravičen do zaščite. Pri prepovedi poglabljanja nepremičnine, kadar to vpliva na drugo nepremičnino, gre za posebno obliko negativnih imisij, ki so nedopustne ne glede na pogoje iz 75. člena SPZ.

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

SPZ v 85. členu uzakonja tudi prepoved poglabljanja nepremičnine, vendar le v primeru, če je zaradi teh posegov sosednja nepremičnina izgubila trdnost, stabilnost ali oporo oziroma če ji taka nevarnost grozi.