UPRS Sodba I U 1026/2024-7

Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani Bpp 4014/2023 z dne 13. 5. 2024 se odpravi in zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

1Z izpodbijanim sklepom je toženka zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP).

2Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnica 21. 12. 2023 vložila prošnjo za dodelitev BPP zaradi zastopanja v pravdni zadevi "dokazovanje izvenzakonske partnerice pokojnega partnerja A. A. pred Okrajnim sodiščem v Trbovljah". Tožnica je bila pozvana, da prošnjo za BPP dopolni tako, da predloži izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji za dodelitev BPP ter da natančno opredeli oz. navede, ali je v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah D 7/2023 že napotena na pravdo in da hkrati dostavi vse listine v zvezi z zadevo. Tožnica je pravočasno predložila izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji za dodelitev BPP, ni pa sporočila, ali je v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah že napotena na pravdo in tudi ni predložila listin. Ker organ za BPP ni dolžan oz. niti ne more pridobivati podatkov, ki so obvezne sestavine prošnje, je tožničino prošnjo na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) kot nepopolno zavrgel.

3Tožnica vlaga tožbo, saj meni, da je toženka kršila določbo 9. člena ZUP. Tožnici namreč ni bilo omogočeno, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. V zadevi je ostalo povsem nerazčiščeno vprašanje, ali je bila tožba sploh vložena. Zadeva Bpp 4014/2023 se namreč nanaša na postopek dedovanja D 7/2023, kjer je bila tožnica napotena na pravdo. Ker tožnica ni vešča sodnih postopkov, je zaprosila za BPP. Toženka je imela možnost vpogleda v postopek D 7/2023 in posledično možnost pridobiti podatek, ali je sklep o napotitvi na pravdo pravnomočen, saj je bil rok za vložitev tožbe vezan na pravnomočnost. Tožnica meni, da je nečloveško, da ji je BPP zavrnjena zaradi razloga, na katerega nima vpliva. Odločitev o zavrnitvi dodelitve BPP pa je tudi preuranjena, saj v postopku dedovanja niti odvetnici ni bilo pojasnjeno, ali je sklep o napotitvi na pravdo že pravnomočen, upoštevaje veliko število dedičev (37). Tožnica predlaga vpogled v spis D 7/2023 Okrajnega sodišča v Trbovljah, hkrati pa prosi tudi za taksno oprostitev.

4Toženka je sodišču predložila spise zadeve, odgovora na tožbo ni podala.

5Tožba je utemeljena.

6V obravnavani zadevi se presoja pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, s katerim je toženka zavrgla tožničino prošnjo za dodelitev BPP. Med strankama je sporno, ali je toženka pravilno zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev BPP iz razloga, ker v svoji prošnji tudi po pozivu toženke k dopolnitvi prošnje za dodelitev BPP, le-te ni dopolnila v skladu z napotki in sicer, ni pojasnila, ali je bila v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah D 7/2023 že napotena na pravdo, prav tako ni dostavila listin v zvezi z zadevo.

7V predmetni zadevi je na podlagi določbe drugega odstavka 34. člena ZBPP relevantna določba prvega odstavka 66. člena ZUP, ki določa, da mora biti vloga razumljiva in, da mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava (predvsem podatke o strankah in zadevi, na katero se nanaša), vsebovati pa mora tudi druge sestavine, ki jih določa zakon ali drug predpis (drugi odstavek 66. člena ZUP). Na podlagi 32. člena ZBPP mora prošnja za dodelitev BPP vsebovati poleg osebnih podatkov o prosilcu in njegovih družinskih članih, še podatke o zadevi ter navedbo oblike in obsega BPP, ki se zaproša. Četrta alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP prosilcu nalaga, da v prošnji za dodelitev BPP navede podatke o zadevi, torej opiše oziroma navede dejstva in okoliščine v zvezi z zadevo, za katero želi doseči dodelitev BPP.

8Po drugem odstavku 67. člena ZUP organ zavrže vlogo, če stranka po pozivu iz prvega odstavka istega člena v danem roku ne odpravi pomanjkljivosti vloge in tako vloga ostane nepopolna ali nerazumljiva. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je toženka tožnico s pozivom z dne 25. 4. 2024 pozvala k dopolnitvi prošnje in sicer, da predloži izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji za dodelitev BPP in da navede ali je v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah D 7/2023 že napotena na pravdo ter da hkrati dostavi vse listine v zvezi z zadevo. Toženka je nato po izteku določenega roka in ker tožnica v danem roku predmetne prošnje ni ustrezno dopolnila, slednjo kot nepopolno zavrgla na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP.

9Po presoji sodišča toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane tožničine prošnje za dodelitev BPP. Toženka je dolžna pozvati tožnika v primeru pomanjkljive, nerazumljive ali nepopolne vloge. Vloga je pomanjkljiva, če je ni mogoče obravnavati, nima na primer podpisa ali druge sestavine, ki je predpisana za njeno vsebino. Nerazumljiva je, če ni mogoče razbrati kaj zahteva tožnik (v obravnavani zadevi je tožnica navedla, da vlaga prošnjo za zastopanje v pravdni zadevi). Nepopolna pa je, če za navedbe v vlogi niso ponujeni oziroma predloženi dokazi. V primeru tožničine prošnje pa po mnenju sodišča ni šlo za nobeno opisano okoliščino.¹

10Pozivanje k dopolnitvi prošnje presega poziv k predložitvi tistih podatkov, ki so po predhodno navedenih določbah 66. člena ZUP in 32. člena ZBPP obvezne sestavine prošnje za dodelitev BPP. Kljub temu, da se tožnica na navedeni poziv ni odzvala v celoti (predložila je izpolnjeno in podpisano izjavo k prošnji za dodelitev BPP ne pa tudi podatka o tem, ali je bila v postopku Okrajnega sodišča v Trbovljah že napotena na pravdo), njene prošnje po povedanem ni mogoče opredeliti kot nepopolno vlogo ter jo na podlagi drugega odstavka 67. člena ZUP zavreči. Omenjeno pozivanje lahko pomeni kvečjemu poziv stranki k dopolnitvi utemeljitve zahteve v smislu določb 140. člena ZUP, iz katerih pa jasno izhaja tudi, da če stranka takšnemu pozivu ne sledi, toženka samo zaradi tega vloge ne sme zavreči po drugem odstavku 67. člena ZUP. Tožničina prošnja je vsebovala vse v drugem odstavku 32. člena ZBPP navedene podatke in je bila formalno popolna. Toženka tako ni imela podlage za zavrženje obravnavane prošnje za dodelitev BPP, ampak bi jo morala vsebinsko obravnavati.² Glede na navedeno, je v obravnavani zadevi podana bistvena kršitev določb postopka (2 točka prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), ki je lahko vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

11Ker po povedanem toženka ni imela podlage za zavrženje obravnavane tožničine prošnje za dodelitev BPP in je podana bistvena kršitev določb postopka, je sodišče na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani sklep odpravilo ter v skladu s tretjim odstavkom istega člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.

12Sodišče je v navedeni zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

13Tožnica je hkrati s tožbo podala predlog za taksno oprostitev, zato sodišče še pojasnjuje, da se sodna taksa v tem upravnem sporu, glede na določbo šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) in na tej podlagi ustaljeno sodno prakso, ne plača. Ker je torej plačila sodne takse v tem upravnem sporu tožnik oproščen že glede na zakon, sodišče o tem ne bo odločalo s sklepom.

¹ Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1240/2021 z dne 8. 10. 2021 in III U 152/2018 z dne 27. 8. 2018.
² Tako tudi sodbi Upravnega sodišča RS I U 1309/2021 z dne 16. 11. 2021 in III U 152/2018 z dne 27. 8. 2018.