VSL Sklep IV Cpg 77/2025

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbi upnice Republike Slovenije ugodilo in sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku Srg 2024/2513 z dne 19. 1. 2024 in sklep o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku Srg 2024/5138 z dne 9. 2. 2024 razveljavilo.

2Subjekt vpisa je proti sklepu pravočasno vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da pritožbo Republike Slovenije zavrne in posledično obdrži v veljavi sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku ter sklep o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku, podrejeno pa, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3Upnica Republika Slovenija je na pritožbo odgovorila.

4Pritožba ni utemeljena.

5Sodišče prve stopnje je dne 19. 1. 2024 izdalo sklep o vpisu sklepa o prenehanju družbe A. trgovina in svetovanje d. o. o. (subjekt vpisa) po skrajšanem postopku, dne 9. 2. 2024 pa sklep o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku. Zoper slednjega se je pritožila upnica Republika Slovenija, sodišče prve stopnje pa je z izpodbijanim sklepom pritožbi ugodilo in prej navedena sklepa razveljavilo. Svojo odločitev je utemeljilo s sledečimi razlogi:

- da je upnica dokazala, da ima subjekt vpisa do nje dolgove, ki jih ni poravnal, čeprav je v svoji izjavi z dne 18. 1. 2024 navedel, da ima poravnane vse obveznosti,

- da iz odgovora na pritožbo izhaja, da družbenik nima nobenega vrednega premoženja, iz katerega bi se upnica po izbrisu družbe lahko poplačala,

- da je upnica 21. 12. 2023, torej še pred sklepom skupščine subjekta vpisa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 18. 1. 2024, zoper subjekt vpisa predlagala začetek stečajnega postopka, zoper katerega je subjekt vpisa vložil ugovor, stečajno sodišče pa je odločilo, da se postopek odločanja o predlogu upnice za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom za čas do pravnomočnosti sklepa o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku prekine,

- da je bil predlog za začetek stečajnega postopka subjektu vpisa vročen 29. 12. 2023, kar je sodišče prve stopnje ugotovilo po uradni dolžnosti z vpogledom v stečajni spis,

- da je takratni zastopnik in družbenik subjekta vpisa po prejemu predloga odsvojil svoj poslovni delež, sodišče pa je vpisalo spremembo družbenika in zastopnika s sklepom Srg 2024/1502 z dne 11. 1. 2024,

- da je s tem zavestno želel oškodovati upnike,

- da je subjekt vpisa vložil predlog za vpis sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku z dne 19. 1. 2024 in predložil izjavo z dne 18. 1. 2024, da ima poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzema obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe in sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku na podlagi 425. in v zvezi s 522. členom ZGD-1, čeprav je vedel, da ima dolg do upnice in da je upnica že vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa, o katerem sodišče še ni odločilo.

6Po določbi prvega odstavka 425. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1), ki se za družbo z omejeno odgovornostjo smiselno uporablja na podlagi prvega odstavka 522. člena ZGD-1, družba lahko preneha po skrajšanem postopku brez likvidacije, če vsi družbeniki predlagajo registrskemu organu izbris družbe iz registra brez likvidacije in predlogu priložijo sklep o prenehanju po skrajšanem postopku ter notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzemajo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. Upniki lahko uveljavljajo terjatve do družbenikov, ki so dali izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, v enem letu po objavi izbrisa družbe iz registra. Zoper sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku lahko družbeniki, upniki ali pristojni državni organi vložijo ugovor, o katerem odloča registrski organ. Če registrski organ ugotovi, da je ugovor utemeljen in da bi bili oškodovani upniki ali družbeniki, razveljavi sklep o prenehanju po skrajšanem postopku in o tem obvesti organe družbe, ki morajo nadaljevati postopek likvidacije v skladu z ZGD-1, ali pa glede na okoliščine samo sprejme sklep o prenehanju. Z razveljavitvijo sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku izgubijo pravni učinek tudi izjave delničarjev o prevzemu odgovornosti za obveznosti družbe (428. člen ZGD-1). Če ugovor ni vložen ali ga registrski organ zavrne, izda registrski organ sklep o izbrisu družbe iz registra in ga objavi. Proti temu sklepu je dovoljena pritožba v 15 dneh od dneva objave (prvi odstavek 429. člena ZGD-1).

7Prenehanje družbe po skrajšanem postopku temelji na enakih načelih kot redno prenehanje družbe, vendar se likvidacijski postopek nadomesti z izjavo vseh družbenikov, da bodo osebno poravnali obveznosti družbe upnikom, če se ti pojavijo po izbrisu družbe iz registra. Predpostavke za prenehanje družbe po tem postopku so, da družba nima upnikov oziroma nerazrešenih pravnih razmerij s poslovnimi partnerji ali pa tudi z delavci. Ali družba ima premoženje ali ne, za prenehanje družbe po tem postopku ni bistveno. Bistveno je, da družbeniki pred sprejemanjem sklepa o prenehanju družbe uredijo vsa vprašanja, ki se sicer urejajo v likvidacijskem postopku. V trenutku sprejemanja sklepa o prenehanju morajo biti poplačani vsi upniki in urejena vsa razmerja z delavci. Pogoji za izvajanje tega postopka pa niso izpolnjeni, če so družbeniki v trenutku sprejemanja sklepa vedeli za kakršnokoli še neplačano obveznost družbe, medtem ko obstoj obveznosti družbe brez vedenja družbenikov ni ovira za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.¹

8Pritožnik glede na zgoraj navedeno neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da se je neobrazloženo in brez pravne podlage skoncentriralo na interakcijo med predlaganim stečajnim postopkom in postopkom izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, ter na ugotavljanje, ali je družbenik v času podaje svoje izjave vedel, da ima subjekt vpisa dolg do upnice. Če družbeniki namreč vedo, da subjekt vpisa ima neporavnane obveznosti do upnikov, izjave v skladu s prvim odstavkom 425. člena ZGD-1 ne morejo podati, kar pomeni, da niso podani pogoji za prenehanje družbe po skrajšanem postopku.

9Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa slednjemu vročen 29. 12. 2023, da je bila s sklepom Srg 2024/1502 z dne 11. 1. 2024 v sodni register vpisana sprememba družbenika in zakonitega zastopnika, in sicer izbris prejšnjega ter vpis novega, B. B., ki je nato vložil predlog za vpis sklepa o prenehanju po skrajšanem postopku z dne 19. 1. 2024 in predložil izjavo, da so poplačane vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci in da prevzema obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe z dne 18. 1. 2024, in sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 18. 1. 2024, čeprav je vedel, da ima dolg do upnice in da je upnica že vložila predlog za začetek stečaja.

10Pritožnik očita sodišču prve stopnje, da je po uradni dolžnosti pridobivalo podatke o vročitvi predloga za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa, češ da tega dokaza ni predlagala nobena od strank, niti tako dejstvo ni vsebovano v trditveni podlagi nobene od strank postopka. Navaja, da sodišče v registrskih zadevah v skladu z določbami Zakona o sodnem registru (ZSReg), Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se začnejo na zahtevo strank, nima pristojnosti ugotavljanja dejanskega stanja po uradni dolžnosti. Ker je sodišče dejansko stanje raziskovalo na lastno pest, naj bi s tem prestopilo mejo neodvisnega odločevalca v zadevi in se postavilo v vlogo, ko je po uradni dolžnosti raziskovalo dejansko stanje v korist ene od strank in mimo trditvene podlage strank.

11V skladu z določbo četrtega odstavka 425. člena ZGD-1 registrski organ lahko zahteva od družbenikov dokazila o resničnosti izjave iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1. Za prevzeto obveznost plačila dolgov lahko registrski organ celo zahteva tudi druge oblike zavarovanja. Zakon torej registrskemu sodišču v zvezi s preverjanjem resničnosti izjave iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1 daje določena pooblastila. Ker je upnica v pritožbi zoper sklep registrskega sodišča o pogojih za izbris iz sodnega registra na podlagi prenehanja po skrajšanem postopku navedla, da je 21. 12. 2023, torej še pred sklepom skupščine subjekta vpisa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku z dne 18. 1. 2024, vložila predlog za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa, zoper katerega je ta vložil ugovor, nato pa 11. 1. 2024 opravil spremembo zastopnika in družbenika, s čimer naj bi pridobil čas, da je pri registrskem sodišču vložil predlog za izbris po skrajšanem postopku, s čimer naj bi poskušal na protipraven način doseči oškodovanje upnikov, je registrsko sodišče imelo utemeljene razloge za preverjanje resničnosti izjave, dane po prvem odstavku 425. člena ZGD-1. Pri tem bi podatke, ki jih je pridobilo z vpogledom v stečajni spis, lahko zahtevalo tudi od družbenika, na podlagi pooblastila iz četrtega odstavka 425. člena ZGD-1. Zato s tem, ko je vpogledalo v stečajni spis po uradni dolžnosti, ni kršilo pravil postopka.

12Pritožnik se sprašuje, od kod sodišču prve stopnje vedenje ali dokaz, da je novi družbenik B. B. v času, ko je predložil notarsko overjeno izjavo iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1, vedel, da ima subjekt vpisa dolg do upnice. Navaja, da naj bi iz vseh predloženih dokazov, tako tistih, ki jih je predložila upnica, kot tudi tistih, ki jih je sodišče pridobivalo po uradni dolžnosti, izhajalo, da je dolg nastal še v času prejšnjega družbenika in direktorja. Prav tako so bili postopki izvršbe, obvestila o dolgu ter predlog za začetek stečajnega postopka vročeni subjektu vpisa v času, ko B. B. sploh še ni bil niti družbenik niti direktor.

13Pritožbeno sodišče ugotavlja, da subjekt vpisa v odgovoru na pritožbo upnice zoper sklep z dne 9. 2. 2024 ni navedel, da družbenik v času podane izjave ni vedel za dolg do upnice. Le utemeljeval je svoje stališče, da bi upnica za utemeljenost predloga za začetek stečajnega postopka nad subjektom vpisa morala izkazati, da bi bila z izbrisom družbe iz sodnega registra po skrajšanem postopku oškodovana oziroma da bi bila njena možnost poplačila zmanjšana v primerjavi s stečajem subjekta vpisa, česar pa naj ne bi uspela izkazati. Ravno nasprotno naj bi navedla, da subjekt vpisa nima nobenega premoženja in da tudi v stečaju, ki ga je predlagala, ne bi dosegla nobenega poplačila, medtem ko bi s postopkom izbrisa iz registra po skrajšanem postopku brez likvidacije po trditvah pritožnika pridobila celo dodatna sredstva oziroma premoženje, na katero bi lahko posegla (osebno vozilo Renault Clio, letnik 2023) ter periodični dohodek (plačo) družbenika izbrisane družbe, do česar v primeru stečaja ne bi bila upravičena. Pritožnik v pritožbi tudi ni podkrepil svojih trditev, da v času podane izjave iz prvega odstavka 425. člena ZGD-1 novi družbenik in zakoniti zastopnik subjekta vpisa B. B. ni vedel za dolg do upnice, temveč je to le pavšalno zatrjeval. Pritožnik bi v potrditev takšnih trditev lahko predložil dokazila o tem, kdaj je bil subjektu vpisa vročen predlog upnice za začetek stečajnega postopka in kdaj je vložil ugovor zoper ta predlog. Z vročitvijo predloga se je namreč dolžnik oziroma njegov zakoniti zastopnik (in družbenik) lahko seznanil z dolgom do upnice. Če je bil ob vročitvi predloga oziroma vložitvi ugovora zoper predlog upnice za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom njegov zakoniti zastopnik in družbenik že B. B., ne more uspeti s trditvijo, da za dolg do upnice ni vedel. Ali je oziroma da je dolg nastal še v času prejšnjega družbenika in direktorja, pri tem ni odločilno.

14Glede na zgoraj navedeno tako tudi ni odločilno, ali bi se položaj upnice zaradi sprejetja sklepa o izbrisu družbe iz sodnega registra na podlagi sklepa o prenehanju družbe po skrajšanem postopku poslabšal glede na položaj, v kakršnem bi bila v primeru stečajnega postopka nad subjektom vpisa, ki ga je predlagala. Sodišču prve stopnje se glede na navedeno ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, ali družbenik ima premoženje, iz katerega bi se upnica po izbrisu lahko poplačala. Situacija v zadevah VSK Sklep Cpg 1/2020 z dne 23. 1. 2020 ter VSM Sklep I Cpg 6/2023 z dne 12. 1. 2023, na kateri se v utemeljitev svojega stališča sklicuje pritožnik, pa ni primerljiva z obravnavano, saj je bila v navedenih zadevah že trditvena podlaga upnika glede pravno relevantnih dejstev očitno pomanjkljiva.

15Pritožba se ob povedanem izkaže kot neutemeljena. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg), ko je ta uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in prvim odstavkom 42. člena ZNP-1).

16Na ostale pritožbene navedbe pritožbeno sodišče ni odgovarjalo, ker niso odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z 19. členom ZSReg in prvim odstavkom 42. člena ZNP-1).

¹ Tako Veliki komentar Zakona o gospodarskih družbah, GV založba, Ljubljana, 2014, 2. knjiga, stran 666.