VSRS Sklep Dsp 1/2025

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožniku zaradi nezakonite izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 28. 2. 2023 delovno razmerje pri tožencu ni prenehalo z dnem 20. 8. 2023, temveč je trajalo do vključno dne 11. 7. 2024, ko se pogodba o zaposlitvi razveže. Kar je zahtevanega več (priznanje delovnega razmerja od 12. 7. 2024 do pravnomočnosti te sodbe), je zavrnilo (I. točka izreka). Tožencu je naložilo, da mora tožnika za obdobje od 21. 8. 2023 do 11. 7. 2024 prijaviti v obvezna zavarovanja ter mu za obdobje od 16. 9. 2023 do 11. 7. 2024 plačati nadomestilo plače v skladu s pogodbo o zaposlitvi z dne 23. 12. 2022; kar je tožnik zahteval več iz naslova plačila nadomestila plače, je zavrnilo (II. točka izreka). Nadalje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2024 v znesku 714,00 EUR in denarno nadomestilo za neizrabljen letni dopust v znesku 1.224,00 EUR, po poteku 15 dnevnega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi; kar je tožnik zahteval več iz naslova zakonskih zamudnih obresti je zavrnilo (III. točka izreka). Tožencu je naložilo tudi, da mora tožniku plačati denarno povračilo v znesku 1.566,00 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razliko do vtoževanega zneska 4.698,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi pa je zavrnilo (IV. točka izreka). Odločilo je še, da mora toženec povrniti stroške postopka v znesku 427,70 EUR na transakcijski račun sodišča prve stopnje, da mora tožniku povrniti stroške postopka v znesku 781,02 EUR, vse z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da toženec sam krije svoje stroške postopka in da je toženec zavezanec za plačilo sodne takse (V., VI., VII. in VIII. točka izreka).

2Sodišče druge stopnje je pritožbi toženca ugodilo, ugodilni del izpodbijane sodbe razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, odločitev o stroških pritožbenega postopka pa pridržalo za končno odločbo.

3Toženec vlaga pritožbo zoper razveljavitveni sklep in predlaga vrhovnemu sodišču, da pritožbi ugodi, sklep sodišča druge stopnje razveljavi in zadevo vrne temu sodišču v novo sojenje, pri čemer naj se mu povrnejo stroški obeh pritožbenih postopkov. V pritožbi navaja, da je sodišče druge stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je toženec utemeljeno opozoril na pomanjkljivosti v dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je sodišče prve stopnje izpovedbe ključnih prič in zakonitega zastopnika toženca vzelo iz konteksta in jim pripisalo drugačen pomen od tistega, kot izhaja iz zvočnega posnetka zaslišanj, zaradi česar je dejansko stanje zmotno in mestoma nepopolno ugotovilo. Sodišče druge stopnje je opozorilo na enostransko dokazno oceno sodišča prve stopnje in bistveno kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Vse te nepravilnosti oziroma pomanjkljivosti pa bi sodišče druge stopnje lahko odpravilo samo. Na del napotkov, ki jih je dalo sodišču prve stopnje, je sodišče druge stopnje sicer že samo odgovorilo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (npr. v točkah 9 in 10 obrazložitve). Sodišče druge stopnje bi lahko samo razpisalo pritožbeno obravnavo in zaslišalo stranke ter ključne priče, če je menilo, da je potrebno dopolniti postopek glede morebiti še nerazjasnjenih relevantnih okoliščin (iz obrazložitve izpodbijanega sklepa niti ni razbrati, kaj je sodišče druge stopnje s tem imelo v mislih). Zaradi razveljavitve sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve v nov postopek (namesto lastne dopolnitve dokaznega postopka in izdaje odločbe) se nerazumno podaljšuje trajanja postopka.

4Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa. Na ta odgovor na pritožbo je toženec odgovoril in navedel, da vztraja pri svoji pritožbi.

5Pritožba je utemeljena.

6Pritožba, ki jo ureja 357.a člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.), je namenjena zagotavljanju učinkovitega uresničevanja pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Drugi odstavek 357.a člena ZPP določa, da se lahko sklep sodišča druge stopnje izpodbija samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

7Sodišče druge stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ugotovilo, da je sodišče prve stopnje zaradi enostranske (necelovite) dokazne ocene in ob neupoštevanju posrednih dokazov ter okoliščin, ki bi odkazovale na drugačno presojo za ugotovitev relevantnega stanja, v celoti sledilo izpovedbi tožnika, kljub njegovi skopi in med postopkom mestoma prilagajajoči se trditveni podlagi. Nadalje je obrazložilo, da je sodišče prve stopnje izpovedbe določenih prič in zakonitega zastopnika toženca vzelo iz konteksta, jim pripisalo drugačno vsebino in pomen, kot ju je razbrati iz prepisa zvočnega posnetka zaslišanj. S tem pa je po presoji sodišča druge stopnje storilo bistveno kršitev procesnih določb po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Posledično je bilo po ugotovitvi sodišča druge stopnje dejansko stanje zmotno, deloma pa tudi nepopolno ugotovljeno. Sodišču prve stopnje je naložilo, da mora v ponovnem postopku odpraviti kršitev procesnih določb iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, opraviti vsestransko temeljitejšo dokazno oceno vseh zaslišanih prič oziroma to dokazno oceno dopolniti, zgolj po potrebi pa dopolniti tudi dokazni postopek glede morebiti še nerazjasnjenih relevantnih okoliščin. Ocenilo je, da sodišče druge stopnje v tej fazi postopka ne more samo odpraviti kršitve postopka v nakazani smeri, ker bi utegnilo poseči v načelo neposrednosti, poleg tega pa bi s tem prevzemalo vlogo sodišča prve stopnje. To pa ni namen pritožbenega postopka.

8Bistveni očitek sodišča druge stopnje, ki ga je naslovilo na prvostopenjsko sodišče, je v tem, da sodišče prve stopnje ni opravilo celovite in ustrezne dokazne ocene v zvezi z izvedenimi dokazi. S tem je smiselno ugotovilo bistveno kršitev določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, čeprav toženec te kršitve ni uveljavljal v pritožbi, pritožbeno sodišče pa na to kršitev ne pazi po uradni dolžnosti. Tudi sicer ugotovitev sodišča druge stopnje, da sodišče prve stopnje ni opravilo celovite in ustrezne dokazne ocene, ne narekuje razveljavitve odločbe sodišča druge stopnje. Sodišče prve stopnje je izvedlo obširen dokazni postopek, zaslišalo priče, tožnika, zakonitega zastopnika toženca in prebralo vso listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v spisu. Glede na to bi ugotovljeno kršitev lahko sodišče druge stopnje samo odpravilo, tako da bi po izvedeni pritožbeni obravnavi samo sprejelo pravilno in popolno dokazno oceno (drugi odstavek 347. člena ZPP). Enako velja tudi za ugotovljeno bistveno kršitev določb postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.¹ Pavšalna navedba med napotki sodišču prve stopnje, da bi moralo zgolj po potrebi tudi dopolniti dokazni postopek glede morebiti še nerazjasnjenih relevantnih okoliščin, prav tako ne nudi podlage za presojo, da je to utemeljen razlog za razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v ponovno sojenje.

9Glede na navedeno je vrhovno sodišče v skladu s petim odstavkom 357.a člena ZPP pritožbi ugodilo, sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

10Odločitev o stroških pritožbe temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

¹ Ob tem iz obrazložitve sklepa sodišča druge stopnje niti ne izhaja jasno, v čem je o odločilnih dejstvih nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih sodbe o vsebini listin, zapisnikov o izvedbi dokazov ali prepisov zvočnih posnetkov, in med samimi temi listinami, zapisniki oziroma prepisi.