VSRS Sklep VIII R 12/2024

Za odločanje v sporu je pristojno Delovno sodišče v Celju.

1Tožnica je s tožbo, vloženo na Upravno sodišče Republike Slovenije, zahtevala, da se toženi stranki naloži, da mora v 30 dneh od vročitve sodbe izdati tožnici sklep o delovnem mestu in uradniškem nazivu ter da ji mora tožena stranka povrniti stroške postopka.

2Po prejemu odgovora na tožbo, v katerem je tožena stranka ugovarjala tudi nepristojnost Upravnega sodišča Republike Slovenije, je Upravno sodišče Republike Slovenije, oddelek v Celju, izdalo sklep IV U 92/2024-8 z dne 12. 9. 2024, v katerem se je izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo stvarno pristojnemu Delovnemu sodišču v Celju (II. točka izreka). Navedlo je, da je tožbo vložila tožnica zaradi molka organa prve stopnje, ker v ponovnem postopku skladno z navodili v sklepu Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja št. 10051-338/2023-2 z dne 25. 10. 2023 ni bila izdana odločba, ki se nanaša na premestitev tožnice po 147. členu Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS, št. 56/2002 in nadalj.). Predmet spora v obravnavanem primeru je molk prvostopenjskega organa v ponovnem postopku v zvezi z izdajo sklepa o premestitvi tožnice. Ob sklicevanju na prvi odstavek 147. člena ZJU in prvi odstavek 150. člena ZJU, ki govorita o premestitvi javnega uslužbenca na drugo delovno mesto, je ugotovilo, da je na podlagi določb ZJU v zvezi s h. alinejo prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) za rešitev tega spora pristojno delovno sodišče. Po šestem odstavku 24. člena ZJU je upravni spor predviden le v primerih, ko se o pravicah oziroma obveznostih po tem zakonu odloča z upravno odločbo (na primer o imenovanju v naziv - tretji odstavek 84. člena ZJU), v primerih, ko se o pravicah oziroma obveznostih iz delovnega razmerja odloča s pisnim sklepom (prvi odstavek 24. člena ZJU), pa je v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJU predvideno sodno varstvo pred delovnim sodiščem. Ob tem se je sklicevalo tudi na stališče sodne prakse¹, po kateri je sklep o premestitvi delovnopravni akt.

3Delovno sodišče v Celju je sprožilo spor o pristojnosti. Povzelo je vsebino tožbe tožnice, določbe prvega, petega in šestega odstavka 24. člena ZJU in glede na priloženo dokumentacijo v spisu zaključilo, da tožnica ne uveljavlja sodnega varstva zaradi premestitve, temveč zahteva izdajo akta o imenovanju na delovno mesto oziroma v uradniški naziv zaradi molka organa, upoštevajoč, da trenutno opravlja delo na delovnem mestu brez ustrezne odločbe delodajalca. Pri tem se je sklicevalo na odločbo Ministrstva za notranje zadeve št. 1002-220/2023/420(15022) z dne 13. 7. 2023, iz katere izhaja, da je bila tožnica z dnem premestitve imenovana v uradniški naziv X. stopnje: višji policist I. Sklicevalo se je tudi na sklep Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, Vlada Republike Slovenije, št. 10051-338/2023-2 z dne 25. 10. 2023 (ki je prav tako vložen v spis), s katerim je komisija ugodila pritožbi tožnice in odpravila sklep, s katerim je bila tožnica premeščena na drugo delovno mesto. Delovno sodišče v Celju je zaključilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tem sporu, saj se uradnik skladno s tretjim odstavkom 84. člena ZJU imenuje v naziv z odločbo. Skladno s četrtim odstavkom 28. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur l. RS, št. 105/2006 in nadalj.) ima stranka pravico, da v primeru, če organ prve stopnje, zoper katerega odločbo je dopustna pritožba, ne izda odločbe o zahtevi v dveh mesecih ali v krajšem, s posebnim predpisom določenem roku, obrniti se s svojo zahtevo na organ druge stopnje, ki je v tem primeru pristojen za odločanje. Zoper odločbo organa druge stopnje sme stranka sprožiti upravni spor; če so izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka tega člena pa sme sprožiti upravni spor tudi, kadar ta organ ne izda odločbe.

4Za odločanje v sporu je pristojno delovno sodišče.

5Po prvem odstavku 17. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) sodišče presodi po uradni dolžnosti takoj po prejemu tožbe, ali je sodišče pristojno in v kakšni sestavi je pristojno. Po drugem odstavku citiranega člena se pristojnost presodi na podlagi navedb v tožbi in na podlagi dejstev, ki so sodišču znana.

6ZPP v prvem odstavku 24. člena določa, da v primeru, če sodišče, ki mu je zadeva odstopljena kot pristojnemu sodišču, misli, da je pristojno tisto sodišče, ki mu je zadevo odstopilo, ali kakšno drugo sodišče, pošlje zadevo sodišču, ki naj reši spor o pristojnosti, razen če spozna, da mu je bila zadeva odstopljena očitno pomotoma, ker bi morala biti odstopljena kakšnemu drugemu sodišču; v tem primeru odstopi zadevo drugemu sodišču in obvesti o tem sodišče, ki mu jo je odstopilo.

7Po drugem odstavku 25. člena ZPP vrhovno sodišče odloča v sporu o pristojnosti med okrajnimi in okrožnimi sodišči z območja različnih višjih sodišč ter v sporu o pristojnosti med sodišči razne vrste.

8Iz vsebine tožbe, ki jo je tožnica vložila pri Upravnem sodišču Republike Slovenije, izhaja, da je bila s sklepom MNZ št. 1002-220/2023/419 (15022) z dne 13. 7. 2023 (izpodbijani sklep) premeščena na delovno mesto višji policist - starejši policist v MNZ, Policiji, Policijski upravi Celje, Postaji prometne policije Celje, Skupini za nadzor cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah, v uradniškem nazivu višji policist I. Tožnica navaja, da je bila z izpodbijanim sklepom v nasprotju s predpisi v svojem nazivu in plačnem razredu degradirana. Zoper ta sklep je vložila pritožbo, ki ji je Vlada RS, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (v nadaljevanju Komisija za pritožbe) s sklepom št. 10051-338/2023-2 z dne 25. 10 2023 ugodila, zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek, odločila, da so nastali stroški nadaljnji stroški postopka, zavrnila pa je predlog tožnice za zadržanje izvršitve izpodbijanega sklepa. Nadalje je v tožbi navedeno, da prvostopenjski organ v ponovnem postopku ni odločal, zato je tožnica dne 18. 1. 2024 nanj naslovila poziv zaradi molka organa. Ker na ta poziv ni prejela niti odgovora niti odločbe, je na Komisijo za pritožbe naslovila pritožbo z dne 28. 3. 2024. Ta je prvostopenjskemu organu podaljšala rok za odločitev za en mesec. Ta rok se je iztekel 9. 6. 2024, vendar pa niti prvostopenjski organ niti Komisija za pritožbe nista izdala odločbe v predpisanih rokih. Zato je tožnica na Komisijo za pritožbe naslovila novo zahtevo za izdajo odločbe s pozivom, da izda odločbo v 7 dneh, vendar ta odločbe v sedemdnevnem roku ni izdala. Ker sta glede na 28. člen ZUS-1 potekla oba roka, v katerih bi moral drugostopenjski organ izdati odločbo, je tožnica vložila tožbo, saj trenutno brez pravnega naslova opravlja svoje delo na nedefiniranem delovnem mestu, ki ne ustreza njenim pridobljenim pravicam. S tem so kršene njene delovnopravne in ustavne pravice.

9Tožena stranka je v odgovoru na tožbo uvodoma ugovarjala stvarno pristojnost Upravnega sodišče Republike Slovenije, saj akt, katerega izdajo zahteva tožnica, ni upravni akt. Ker organ prve stopnje po razveljavitvi sklepa št. 1002-220/2023/419 (15022) z dne 13. 7. 2023 ni izdal novega sklepa o premestitvi tožnice, je tožnica na ta organ najprej naslovila poziv za izdajo sklepa o premestitvi, nato pa je na toženo stranko naslovila še pritožbo zaradi molka organa prve stopnje. Tožena stranka je zato postavila organu prve stopnje rok za izdajo novega sklepa o premestitvi. Ker organ prve stopnje novega sklepa o premestitvi ni izdal, je tožnica po poteku tega roka na toženo stranko naslovila zahtevo za izdajo odločbe po 28. členu ZUS-1, kot v primeru molka organa. Ker pa ne gre za molk organa tožene stranke v zvezi z izdajo upravnega akta, temveč kvečjemu v zvezi z izdajo delovnopravnega akta, je za reševanje te zadeve pristojno delovno sodišče.

10Tožnica je v tožbenih navedbah kot izpodbijani sklep opredelila sklep MNZ št. 1002-220/2023/419 (15022) z dne 13. 7. 2023 o premestitvi na drugo delovno mesto, vendar tega sklepa svoji tožbi ni priložila. Tožbi je priložila sklep MNZ št. 1002-220/2023/420 (15022) z dne 13. 7. 2023, ki pa se nanaša na njeno imenovanje v uradniški naziv X. stopnje: višji policist I. Na ta sklep se je sklicevalo tudi Delovno sodišče v Celju. Tožnica je med drugim tožbi priložila še sklep Komisije za pritožbe št. 10051-338/2023-2 z dne 25. 10. 2023, s katerim je bil na pritožbo tožnice odpravljen sklep organa prve stopnje št. 1002-220/2023/419 (15022) z dne 13. 7. 2023 in zadeva vrnjena organu prve stopnje v ponovni postopek. Iz obrazložitve sklepa Komisije za pritožbe je razvidno, da je bila vsebina sklepa organa prve stopnje, zoper katerega se je tožnica pritožila, njena premestitev na delovno mesto višji policist starejši policist v MNZ, Policiji, Policijski upravi Celje, Postaji prometne policije Celje, Skupini za nadzor cestnega prometa na avtocestah in hitrih cestah, v uradniškem nazivu višji policist I. Tudi iz drugih listin, ki jih je tožnica priložila tožbi, izhaja, da je bil zanjo v tem postopku sporen sklep MNZ št. 1002-220/2023/419 (15022) z dne 13. 7. 2023, ki se je nanašal na njeno premestitev na drugo delovno mesto (poziv tožnice zaradi molka organa, pritožba zaradi molka organa z dne 28. 3. 2024, odločitev Komisije za pritožbe z dne 9. 5. 2024 o podaljšanju roka za odločitev organu prve stopnje, zahteva tožnice za izdajo odločbe z dne 18. 6. 2024).

11Institut premestitve javnega uslužbenca na drugo delovno mesto je opredeljen v XX. poglavju ZJU. Gre za odločitev pristojnega organa delodajalca (33. člen ZJU), ki je delovnopravne narave o pravici oziroma obveznosti iz delovnega razmerja. Po prvem odstavku 24. člena ZJU se o pravici oziroma obveznosti javnega uslužbenca, razen navodil za delo v okviru opisa nalog delovnega mesta, oziroma o zahtevi za odpravo kršitev pravice iz delovnega razmerja odloči s pisnim sklepom, ki mora biti obrazložen in vročen javnemu uslužbencu. Pravno varstvo v zvezi s tako odločbo ureja tretji odstavek 24. člena ZJU, ki določa, da je zoper takšno odločitev dovoljena pritožba (če zakon ne določa drugače). Pritožba ne zadrži izvršitve odločitve o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja javnega uslužbenca, če zakon ne določa drugače, razen v primeru prenehanja delovnega razmerja. Po petem odstavku 24. člena ZJU je zoper sklep o pravici in obveznosti iz delovnega razmerja dovoljeno sodno varstvo pred delovnim sodiščem pod pogojem, da je javni uslužbenec izkoristil možnost pritožbe. O pritožbah zoper odločitve o pravicah ali obveznostih iz delovnega razmerja javnega uslužbenca odloča komisija za pritožbe iz delovnega razmerja (35. člen ZJU).

12Le v primerih, ko se o pravicah oziroma obveznostih po tem zakonu odloča z upravno odločbo, je zoper odločbo dovoljena pritožba v skladu z zakonom, ki ureja splošni upravni postopek, če ta zakon ne določa drugače; zoper dokončno odločbo je dovoljen upravni spor (šesti odstavek 24. člena ZJU). Primeri, ko se o pravicah in obveznostih odloča z upravno odločbo, so taksativno navedeni v ZJU (npr. v drugem odstavku 82. člena ZJU - pridobitev položaja; v tretjem odstavku 84. člena ZJU - imenovanje v naziv; ...), med temi primeri pa ni premestitve, saj gre za akt delovnopravne narave, o kateri odloči predstojnik s pisnim sklepom.

13Ker je sodno varstvo v zvezi s premestitvijo javnega uslužbenca zagotovljeno v delovnem sporu (peti odstavek 24. člena ZJU), je za reševanje tega spora stvarno pristojno delovno sodišče (točka h prvega odstavka 5. člena ZDSS-1). Zato je vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu pristojno Delovno sodišče v Celju.

¹ Smiselno sodba in sklep Upravnega sodišča RS I U 1940/2013 z dne 26. 1. 2016.