VSL Sklep IV Cp 136/2025

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridruži za končno odločbo.

1Predlagateljica je julija 2023 podala predlog za razvezo zakonske zveze ter ureditev varstva in vzgoje, stikov in preživnine za ml. otroke A. A., B. A. in C. A. (dva otroka udeležencev sta že polnoletna) ter predlog za izdajo začasne odredbe, da se nasprotnemu udeležencu naloži, naj se izseli iz skupnega stanovanja in ga prepusti v uporabo njej ter da se mu naloži plačevanje začasne preživnine za ml. otroke. Nasprotni udeleženec pa je vložil nasprotni predlog, v katerem je predlagal, da se ml. otroci zaupajo v varstvo in vzgojo obema staršema in način izvrševanja skupnega starševstva ter plačilo preživnine. Na naroku 9. 11. 2023 sta se udeleženca dogovorila, da se bo nasprotni udeleženec do 22. 12. 2023 izselil iz skupnega stanovanja in ga prepustil v uporabo predlagateljici ter glede stikov z ml. otroki, da potekajo vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure, v tednu, v katerem ni vikend stika, tudi v ponedeljek od 16.00 do 18.00 ure ter vsak drugi vikend od petka od 16.00 ure do nedelje do 18.00 ure. Dogovorila sta se, da bo oče ob začetku stika prevzel otroke na domu mame in jih ob zaključku stika pripeljal nazaj. Oče se je zavezal, da se bo na dneve stikov med tednom iz službe vrnil najkasneje do 16.00 ure ter poskrbel, da bodo otroci na stikih opravili šolske obveznosti za naslednji šolski dan. Dogovorila sta se tudi, da bo oče za vsakega ml. otroka od januarja 2024 dalje plačeval začasno mesečno preživnino 150 EUR.

2Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o predlogu predlagateljice z dne 9. 9. 2024 za izdajo začasne odredbe, s katero naj se spremenijo dne 9. 11. 2023 dogovorjeni stiki ter tudi po uradni dolžnosti izdalo začasno odredbo, s katero je spremenilo obseg stikov tako, da med A. A. in nasprotnim udeležencem potekajo vsak drugi vikend od sobote od 10.00 do 18.00 ure in v nedeljo od 10.00 do 18.00 ure, med tednom pa vsak četrtek od 16.00 do 18.00 ure, v tednu, ko ni vikend stika še v ponedeljek od 16.00 do 18.00 ure, z C. A. in B. A. pa med vikendom enako kot z A. A., med tednom pa po njihovem predhodnem dogovoru, če otroka izrazita željo po stiku. Določilo je tudi način prevzema in predaje otrok, kako je v primeru vožnje z avtomobilom dolžan nasprotni udeleženec poskrbeti za varnost otrok in nasprotnemu udeležencu omejilo telefoniranje A. A., v ostalem pa ostaja v veljavi v skladu z dogovorom udeležencev izdana začasna odredba. Kar je zahtevala predlagateljica več ali drugače, je sodišče prve stopnje zavrnilo, odločitev o stroških postopka za izdajo začasne odredbe pa pridržalo za končno odločbo.

3Pritožuje se nasprotni udeleženec zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, višjemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi. Meni, da zakonski pogoji za izdajo začasne odredbe niso izpolnjeni. Navedbe predlagateljice niso resnične, očitno jo vodijo le njena korist in njene potrebe. A. A. je na očeta tako navezana, da ga večkrat na dan pokliče in želi živeti z njim. Izpodbijani sklep ne pojasni, zakaj so sedaj očetu nočitve z otroci odvzete, predvsem pa razlog za takšno odločitev ni utemeljen, saj tudi ni podana nobena nova okoliščina. Predlog predlagateljice niti na enem mestu ne izkazuje ogroženosti otrok s strani očeta. Ne navaja, da nasprotni udeleženec škoduje otrokom, da za njih ne skrbi primerno, itd. Že v začasni odredbi z dne 9. 11. 2023 so bili stiki z otroki določeni izredno ozko, ker je bil nasprotni udeleženec popolnoma skrušen in se zato ni dovolj zavzel za širše stike. Je vzoren oče, ki je večino časa skrbel za otroke. Ne le, da trditve predlagateljice ne držijo, temveč tudi ne izkazujejo takšne ogroženosti otrok, da bi bilo potrebno izdati začasno odredbo in očetu še omejiti stike. Če bi predlagateljica menila, da nasprotni udeleženec resnično ogroža otroke, ne bi podala takšnega predloga, kot ga je, saj novi predlog v resnici v ničemer ne omogoča nekega nadzora nad njegovimi ravnanji, temveč zgolj oža stike oziroma ukinja stike med tednom, očitno zato, da bi bilo predlagateljici lažje. Predlagateljica ni pojasnila, zakaj so telefonski pogovori z očetom ogrožajoči za otroke, saj se jim ni treba javiti na telefon. Gre lahko celo za poskus indoktrinacije otrok, da se jih čim bolj odtuji od očeta s tem, da se o njem grdo govori, da se ga ponižuje pred otroci in da se mu čim bolj omeji stike z otroki. Otrok ne želi siliti, da pri njem prespijo, temveč želi s pritožbo doseči, da lahko predvsem A. A., ki si tega močno želi, pri njem prespi kadar želi. Pritožba se torej nanaša predvsem na dejstvo, da je prvostopenjsko sodišče ukinilo nočitve otrok. Ni mogoče trditi, da bodo otroci, če stiki ne bodo omejeni z začasno odredbo, utrpeli škodo na duševnem zdravju in razvoju. Očitno je, da si manj stikov očeta z otroki želi predlagateljica.

4Predlagateljica je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča in pojasnjuje, v čem so se spremenile okoliščine, zakaj otroci ne želijo prespati pri nasprotnem udeležencu, da nasprotni udeleženec vztrajno kliče A. A. in poizveduje o predlagateljici. Poudarja, da si želi, da bi bil nasprotni udeleženec prisoten v življenju otrok, vendar na način, ki otrok ne ogroža.

5Pritožba ni utemeljena.

6Skladno z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se v tem (nepravdnem) postopku uporablja subsidiarno in smiselno (42. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1), je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, ter glede uradoma upoštevanih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP. Pritožnik izrecno navaja, da se pritožba nanaša predvsem na dejstvo, da je prvostopenjsko sodišče ukinilo nočitve otrok, navedbe glede telefonskih stikov pa so le navržene, zato se je pritožbeno sodišče osredotočilo na vprašanje pravilnosti odločitve o zmanjšanem obsegu stikov nasprotnega udeleženca z ml. otroki.

7Navedbe pritožbe o pogojih za izdajo začasne odredbe so pravilne. Po 161. členu Družinskega zakonika (DZ) izda sodišče začasno odredbo za varstvo koristi otroka, če je verjetno izkazano, da je ogrožen. Otrok je ogrožen, če je zaradi ravnanja staršev ali svojih psihosocialnih težav utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju ali na premoženju (157. člen DZ). Stiki med nasprotnim udeležencem in ml. otroki so bili sodno urejeni (kot sta se dogovorila udeleženca). Skladno s prvim odstavkom 160. člena DZ jih mora sodišče spremeniti, če se izkaže, da slabo vplivajo na zdravje, razvoj ali premoženje otrok.

8Ko je bila skladno z dogovorom udeležencev glede stikov nasprotnega udeleženca z otroki izdana začasna odredba, so vsi živeli v istem stanovanju in so otroci tudi takrat, ko so čas preživljali z nasprotnim udeležencem, spali doma. Po preselitvi pa ima nasprotni udeleženec za izvajanje stikov na voljo le eno sobo z eno posteljo. To, in ne kakšno ravnanje predlagateljice, je razlog, da vsi trije otroci odklanjajo nočitve pri nasprotnem udeležencu. Splošno znano dejstvo je, da ena 160 cm široka postelja ni primerna za spanje očeta, dveh trinajstletnih sinov¹ in devetletne hčerke.² Sodišče prve stopnje je v točki 18 izpodbijanega sklepa obrazložilo, da bi siljenje otrok, naj v opisanih razmerah spijo z očetom, otroke lahko ogrozilo. Pritožbeno sodišče tej presoji pritrjuje. Kvalitetno spanje je pomemben dejavnik pri razvoju in bi siljenje otrok, da spijo pri očetu namesto v urejenih razmerah doma, bilo nedopustno. Taka prisila bi lahko škodljivo vplivala na njihov zdrav razvoj.

9Da ne želijo spati pri očetu, izhaja iz izjav otrok, sodišče pa mora pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka upoštevati njegovo mnenje, če je sposoben razumeti pomen in posledice izražene želje (prvi odstavek 158. člena DZ). Ni dvoma, da devet in trinajstletni otroci razumejo posledice svoje želje, kje bi spali. Kaj sta glede tega povedala C. A. in B. A., je zapisano v mnenju CSD, kot tudi kaj si želita glede stikov med tednom. Pri odločitvi o začasnem izvajanju stikov je sodišče sledilo njuni želji. Mnenje CSD je bilo nasprotnemu udeležencu vročeno, torej ve kaj sta povedala glede nočitev in stikov z njim med tednom. Pripomb v zvezi s tem na mnenje ni podal. Razlogov za neupoštevanje želja C. A. in B. A. glede začasnih stikov z očetom ni.

10Vpogled v izjavo A. A., ki jo je podala strokovni delavki CSD, staršema sicer ni dovoljen, a to ne pomeni, da se ta izjava ne upošteva. ZNP-1 v četrtem odstavku 96. člena določa, da v primeru, ko staršem vpogled v zapis razgovora z otrokom ni dovoljen, sodišče v obrazložitvi odločbe povzame dele izjav iz razgovora z otrokom, če svojo odločitev opre na tako izjavo otroka. Trditev nasprotnega udeleženca, da želi biti A. A. ves čas, torej tudi ponoči, pri njem, njena izjava ne potrjuje. Povedala je, da ji je všeč, da ne prespi pri očiju. Stikov, ki jih imata po odločbi z dne 9. 11. 2023 med tednom, sodišče ni spremenilo.

11Poudarjanje pritožbe kako dober oče je nasprotni udeleženec, je brez pomena. V izpodbijanem sklepu sodišče prve stopnje ni ugotovilo, da nasprotni udeleženec nima primernih starševskih kapacitet. V skladu z dogovorom udeležencev določene stike je le toliko omejilo, kot je treba za preprečitev ogroženosti otrok. Pri tem je pravilno upoštevalo njihove želje. Stališče nasprotnega udeleženca, da je bila začasna odredba izdana zaradi koristi predlagateljice, ni utemeljeno. Podatki spisa ne kažejo, da bi predlagateljica nasprotovala stikom otrok z njim, zato ni jasno, kakšno korist naj bi imela od tega, če se obseg stikov prilagodi glede na okoliščine konkretnega primera povsem razumljivi želji otrok.

12Očitki pritožbe v zvezi s telefonskimi pogovori niso razumljivi. Sodišče telefonskih pogovorov med nasprotnim udeležencem in sinovoma, ki sta povedala, da se pač ne oglasita, ni reguliralo. Nasprotnemu udeležencu je omejilo le klice A. A. Ne sme je klicati po 19.00 uri in večkrat na dan, ker je CSD, ki je strokovni pomočnik sodišča, ugotovil, da jo z neprestanimi klici pretirano obremenjuje. Teh ugotovitev pritožba ne izpodbija konkretizirano. Če to želi deklica, pa lahko nasprotnega udeleženca kadarkoli pokliče in se z njim neomejeno pogovarja.

13Pritožbene navedbe po obrazloženem niso utemeljene. Ker višje sodišče tudi ob uradnem preizkusu (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) izpodbijane odločitve kršitev ni našlo, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14Stroški, ki nastanejo v zvezi z odločanjem o predlogu za izdajo začasne odredbe, so del stroškov postopka, zato je treba odločitev o pritožbenih stroških pridržati za končno odločbo.

¹ C. A. in B. A. sta dvojčka, rojena 2011.
² A. A. je rojena 2015.