UPRS Sodba I U 1393/2022-34

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovna zahtevka tožeče stranke in stranke z interesom B. B. se zavrneta.

Dosedanji potek upravnega postopka

1Z izpodbijano delno odločbo je prvostopenjski organ z dnem pravnomočnosti te odločbe vrnil denacionalizacijski upravičenki pok. A. A. v last in posest bremen prost delež do 703/1296-tin na parc. št. 442/1, k.o...., ki je po katastrskih podatkih poseljeno zemljišče v izmeri 1296 m2 (1. točka izreka); določil zavezanca za vrnitev - tožnico (2. točka izreka), odločil, da znaša vrednost nepremičnine iz 1. točke izreka 18.834,787 DEM v protivrednosti valute Republike Slovenije (3. točka izreka), nadalje, da se premoženje iz 1. točke izreka po pravnomočnosti te odločbe da v začasno upravljanje skrbniku za posebni primer B. B. (4. točka izreka), da bo izbrano zemljiškoknjižno sodišče po pravnomočnosti te odločbe izvedlo po uradni dolžnosti spremembo zemljiškoknjižnega stanja v skladu s 1. točko izreka te odločbe (5. točka izreka), da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka z izdajo te odločbe in da bo o preostalem delu premoženja odločeno v nadaljevanju postopka (6. in 7. točka izreka).

2Iz obrazložitve izhaja, da gre za vračanje premoženja, podržavljenega A. A., konkretno za vračilo zemljišča s parc. št. 442/1, k.o. ... Po izvedenem ugotovitvenem postopku je prvostopenjski organ ugotovil, da je zavezanka za vračilo tožnica in da ni podanih ovir za vračilo v naravi. Iz enotnega dovoljenja za gradnjo, št. 35100-0323/02-04/ME z dne 25. 4. 2003, namreč izhaja, da zemljišče s parc. št. 442/1 nikoli ni bilo predmet gradbenega dovoljenja, da se novi objekti z elektriko napajajo iz obstoječega omrežja in da elektro kabelska kanalizacija ... poteka po drugih zemljiščih. Po obravnavanem zemljišču torej ne potekajo elektroenergetski vodi v lasti tožnice, parcela kot zelenica tudi ni funkcionalno zemljišče k stavbi tožnice. Za zemljišče je bil tudi izdan sklep o prepovedi razpolaganja z zemljiščem do pravnomočne odločbe o denacionalizaciji. Opozoril je še na 88. člen Zakona o denacionalizaciji (ZDen). Iz priloženih fotografij in orto foto posnetkov je še razvidno, da gre za zatravljeno površino s petimi velikimi kostanji na južni strani in da se na njej ne nahajajo nobene nepremičnine za igro in počitek, ki bi funkcionalno služile trgovskemu centru. Glede elektroenergetskega podzemnega kabelskega voda, ki poteka po tem zemljišču, pa je bilo ugotovljeno, da gre za vod, ki je obstajal že prej in je v sklopu kompleksa hidroelektrarne Kranj, ki je bila tudi podržavljena A-jim.

3Drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil.

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

4Tožnica je tožbo vložila iz razlogov zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. V tožbi je najprej opozorila, da je že v postopku uveljavljala, da je elektroenergetski vod, ki poteka po tem zemljišču, v lasti tožnice in neločljivo povezan s trgovskim centrom (TC), saj predstavlja glavno energetsko napeljavo in je bistvenega pomena za obratovanje TC. Iz gradbenega dovoljenja izhaja, da se bodo novi objekti napajali iz obstoječega omrežja, pri čemer je ta vod predstavljal to obstoječe omrežje in je TC nanj priključen. To izhaja tudi iz priloženih grafik, tj. da preko zemljišča s parc. št. 442/1 poteka elektroenergetski vod, ki se nato nadaljuje na zemljiščih s parc. št. 442/7, 442/8. Tudi dejstvo, da to zemljišče ni bilo predmet gradbenega dovoljenja, še ne pomeni, da ne predstavlja funkcionalnega zemljišča TC. Tako tudi sodna praksa. Tožnica je v upravnem postopku izrecno predlagala, da se status tega zemljišča razreši kot predhodno vprašanje, saj o funkcionalnem zemljišču TC še ni bilo odločeno v nobenem postopku. In če je temu tako, potem bi moral organ, sledeč stališču iz navedene sodbe, ugotoviti, ali je relevantno zemljišče bilo v času izdaje odločbe potrebno za redno rabo objekta. TC skupaj s tem zemljiščem predstavlja funkcionalno celoto in je to zemljišče nujno potrebno za redno rabo objekta. To zemljišče predstavlja zelenico, površine za počitek in igro, pri čemer za to ni potrebna postavitev nobenih objektov, saj lahko vsi obiskovalci uporabljajo to zelenico. Tožnica je predlagala, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in vrne toženki v ponovno odločanje.

5Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

6Stranka z interesom B. B. je v odgovoru na tožbo uvodoma opozoril, da je bila glede na posredovane listine tožba vložena prepozno. Sodišče je tožbo prejelo 28. 12. 2022, drugostopenjska odločba je bila pooblaščencu tožnice vročena 14. 9. 2022. Podredno je še navedel, da so tožbeni ugovori neutemeljeni. Predlagal je zavrnitev tožbe, priglasil je stroške postopka.

7Stranki z interesom C. C. in Poslovni sistem ... odgovora na tožbo nista podali.

8Tožnica je v pripravljalni vlogi prerekala navedbe stranka z interesom B. B. o pravočasnosti tožbe.

Glavna obravnava in dokazni postopek

9Sodišče je v zadevi razpisalo narok za glavno obravnavo, ki sta se ga udeležila tožnica po pooblaščenki in stranka z interesom B. B. po pooblaščencu, ne pa toženka in stranki z interesom Poslovni sistem ... in C. C., kljub pravilno izkazanemu vabljenju.

10Pooblaščenka tožnice je vztrajala pri tožbi in dosedanjih navedbah ter dokaznih predlogih, pooblaščenec stranke z interesom je sodišče opozoril na tek upravnega spora, I U 1510/2022, v katerem je tožba vložena zoper isti akt.

11Sodišče je v dokaznem postopku vpogledalo v izpodbijano odločbo, drugostopenjsko odločbo, enotno dovoljenje za gradnjo, grafiko portala iObčina Mestna občina Kranj s prikazom tematike energetske infrastrukture na nepremičnini, grafiko zbirnega katastra GJI na prostorskem portalu eprostor s prikazom tematike energetske infrastrukture na nepremičnini in grafiko zbirnega katastra GJI, na prostorskem portalu eprostor s prikazom tematike energetske infrastrukture na parc. št. 444/12, k.o. ..., ostale listine upravnega spisa, listine sodnega spisa, vključno s tožbo, poziv sodišča z dne 21. 12. 2022 na predložitev dodatnih izvodov tožbe, potrdilo o oddani pošiljki za tožbo z dne 13. 10. 2022 in potrdilo o oddani pošiljki za dodatne izvode tožbe z dne 23. 12. 2022.

12Sodišče vpogleda v sodbi, I U 1653/2017 z dne 19. 2. 2019, in v sodbo, I U 1649/2017 z dne 27. 3. 2018, ni štelo kot dokaz, saj gre za pravo.

Odločitev in razlogi sodišča

13Sodišče uvodoma ugotavlja, da je tožba vložena pravočasno. Po podatkih upravnih spisov je bila drugostopenjska odločba tožnici vročena 14. 9. 2022, tožbo pa je tožnica vložila 13. 10. 2022. Navedeno pomeni, da je bila tožba vložena v 30-dnevnem roku, kot ga določa 28. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Sodišče zato tožbo obravnava vsebinsko.

14Tožba ni utemeljena.

15V primeru je med strankami sporno, ali je odločitev prvostopenjskega organa (ki mu je pritrdil tudi drugostopenjski organ) o vračilu zemljišča s parc. št. 442/1, k.o. ..., v naravi pok. denacionalizacijski upravičenki A. A. pravilna.

16Prvostopenjski organ je svojo odločitev oprl na drugi odstavek 32. člena ZDen. Po tej določbi se podržavljena zazidana stavbna zemljišča (obstoječe gradbene parcele) ne vračajo, razen če je na njih zgrajen trajni objekt v lasti upravičenca.

17ZDen ureja denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno s predpisi o agrarni reformi, nacionalizaciji in o zaplembah ter z drugimi predpisi in načini, navedenimi v tem zakonu (1. člen ZDen). Denacionalizacija po tem zakonu je vrnitev podržavljenega premoženja iz prejšnjega člena v naravi (vrnitev premoženja) (prvi odstavek 2. člena ZDen). Če vrnitev premoženja ni možna, denacionalizacija obsega plačilo odškodnine v obliki nadomestnega premoženja, vrednostnih papirjev ali v denarju (odškodnina) (drugi odstavek 2. člena ZDen). Pogoje in način denacionalizacije določa ta zakon (tretji odstavek 2. člena ZDen). Primarno načelo v postopku denacionalizacije je torej vračilo v naravi, ki pa ni absolutno. Povedano drugače: upravičenec ne more uveljaviti vrnitev premoženja v naravi vselej, kadar to zahteva. Način denacionalizacije, torej vprašanje, kdaj naj se premoženje vrne v naravi in kdaj v nadomestni obliki, torej kot odškodnina, določa sam zakon s kogentnimi pravili. In če vračilo premoženja v naravi ni možno iz razlogov, navedenih v ZDen (npr. 16., 19., 25., 32. člen, itd), gre upravičencu vračilo v obliki odškodnine kot sekundarne oblike denacionalizacije.

18Prvostopenjski organ je odločitev o vračilu obravnavanega zemljišča v naravi sprejel na podlagi naslednjih dejstev: - da je bil za obravnavano zemljišče izdan sklep o prepovedi razpolaganja, - da obravnavano zemljišče ne sodi med zemljišča, na katerih je bila dovoljena gradnja trgovskega centra (sedaj TC ...) s pripadajočo infrastrukturo in zunanjo ureditvijo, - da se na zemljišču ne nahajajo objekti, temveč gre za zatravljeno površino s petimi velikimi kostanji na južni strani (čemur tožnica niti ne ugovarja), in - da pod obravnavanim zemljiščem poteka elektroenergetski podzemni vod, ki lahko predstavlja glavno elektro napeljavo za TC ..., vendar je obstajal že pred gradnjo TC in poteka od transformatorja, ki stoji na zemljišču s parc. št. 443/1, k.o. ..., ki je v sklopu kompleksa hidroelektrarne ..., tudi podržavljene A-jim.

19Sodišče se z navedenim zaključkom organa strinja.

20Kot potrjujejo podatki upravnih spisov, je bilo s sklepom, št. 362-77/92-04/MJ z dne 8. 7. 1996, poslovno prireditvenemu centru ..., (pravnemu nasledniku tožnice - op. sod.) do pravnomočne odločbe o denacionalizaciji prepovedano razpolaganje z obravnavanim zemljiščem, tj. zemljiščem s parc. št. 442/1, k.o. ..., in lastninsko preoblikovanje na tej nepremičnini.

21Da je bila ta prepoved spoštovana, potrjuje izdano enotno dovoljenje za gradnjo Upravne enote Kranj, št. 35100-0323/02-04/ME z dne 25. 4. 2003, saj to zemljišče ni (bilo) predmet gradnje, hkrati pa je (bilo) dovoljenje za gradnjo izdano tudi za pripadajočo infrastrukturo ter zunanjo ureditvijo. Hkrati iz izreka tega dovoljenja, ki se nanaša na elektro omrežje (str. 4, spodaj) še izhaja, da ''bodo novopredvideni objekti napajani iz obstoječega omrežja, elektro kabelska kanalizacija pa poteka po zemljiščih parc. št. 441/8, 444/7, 444/21, 444/6, 444/13, 444/14, 444/17, 444/27 in 444/28, k.o. ...'', in torej ne po obravnavanem zemljišču. Enako velja za ''napajanje zunanje razsvetljave, ki se bo vršila iz novopredvidenih transformatorskih postaj, trasa zunanje razsvetljave pa naj bi potekala po zemljiščih s parc. št. 441/8, 444/6, 444/21, 444/7, 444/13, 444/17, 444/28 in 444/27, k.o. ...''. Tožnica zato ne more uspeti z ugovorom, da je elektroenergetski vod v njeni lasti, saj z ničemer ni izkazano, da je ta vod zgradil njen pravni prednik pri gradnji po citiranem enotnem dovoljenju za gradnjo z dne 25. 4. 2003, temveč je bilo v dovoljenju celo določeno, da bodo zgrajeni objekti priključeni na že obstoječe omrežje, katerega del je vod pod zemljiščem s parc. št. 442/1, k.o. ..., čemur tožnica tudi ne nasprotuje. Zato je tudi nerelevantno, da je vod neločljivo povezan z njenim TC. V spis predložene grafike energetske infrastrukture (tako v upravnem postopku, kot k tožbi v upravnem sporu) pa po oceni sodišča izkazujejo (zgolj) zgoraj povedano in kar ni sporno: da elektro omrežje, ki služi (tudi) za napajanje TC in pripadajočih objektov, poteka pod obravnavanim zemljiščem, nikakor pa to ne pomeni, da je elektroenergetski vod pod obravnavanim zemljiščem zato sedaj v lasti tožnice, zaradi česar naj bi bila podana ovira za vrnitev nepremičnine v naravi.

22Tožnica še ugovarja, da gre za funkcionalno zemljišče v TC ..., ki še ni bilo odmerjeno v nobenem postopku, saj predstavlja zelenico, površine za počitek in igro.

23Tudi tega ugovora sodišče ne sprejema.

24Uvodoma sodišče pojasnjuje, da gradbena parcela stavbe obsega zemljišče pod stavbo (stavbišče) in pripadajoče zemljišče ob stavbi, ki je trajno namenjeno redni rabi stavbe oziroma objekta (funkcionalno zemljišče)¹, in se določi na način in pod pogoji iz zakona². Kot tudi izhaja iz enotnega dovoljenja za gradnjo, ki je bilo izdano na podlagi Zakona o graditvi objektov (Uradni list SRS, št. 34/84 in nadaljnji), je bila pri gradnji določena gradbena parcela predvidenega posega, tj. območje stavbišč in funkcionalnih zemljišč, ki zajema tam določene funkcionalne enote (str. 9, III. točka) in med katerimi ni obravnavanega zemljišča. Navedeno pomeni, da to zemljišče ni del gradbene parcele TC, ne glede na to, za kaj se (lahko) dejansko uporablja. Zato tudi ne vzdrži tožbeni ugovor, da funkcionalno zemljišče k TC še ni bilo določeno, zaradi česar bi moralo biti (še) določeno ter rešeno kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije.

25Na drugačno odločitev v zadevi zato tudi ne more vplivati sodna praksa, na katero se tožnica sklicuje, saj gre za drugačno dejansko in pravno stanje v obravnavani zadevi. V zadevah, obravnavanih v sodbah Upravnega sodišča RS, I U 1649/2017 z dne 27. 3. 2018, in, I U 1653/2017 z dne 19. 2. 2019, funkcionalno zemljišče namreč še ni bilo formalno odmerjeno in je sodišče organu naložilo, da to stori oziroma preveri. V obravnavanem primeru pa je bilo funkcionalno zemljišče določeno z upravnim aktom - enotnim dovoljenjem za gradnjo, torej na način, kot ga je dopuščal takrat veljavni Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (ZUN), in kar je kot ustrezen način določitve funkcionalnega zemljišča potrdilo tudi Upravno sodišče v citiranih sodbah.

26Kot zaključno sodišče sicer pritrjuje tožnici, da se upravni organ ni izrecno opredelil do tožničinega predloga o odmeri funkcionalnega zemljišča k TC ... kot predhodnega vprašanja, vendar ta pomanjkljivost izpodbijane odločbe (ki je ni odpravil niti drugostopenjski organ v svoji odločbi) ne predstavlja takšne kršitve pravil postopka, ki bi terjala odpravo odločbe, saj gre za relativno kršitev določb postopka glede na zadostno obrazložitev s tem v zvezi.

27Glede na povedano je sodišče, ker je presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, tožbo tožnice zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

28Sodišče je odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

K II. točki izreka:

29Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice je sodišče sprejelo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

30Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka stranke z interesom B. B. je sodišče sprejelo na podlagi 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Po prvem odstavku 154. člena ZPP mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni strani in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo. O tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Ker stranka z interesom B. B. v odgovoru na tožbo ter na naroku za glavno obravnavo ni podal navedb, ki bi pomembno vplivale na rešitev zadeve, je sodišče tudi ta stroškovni zahtevek zavrnilo.

¹ Smiselno enaka definicija gradbene parcele izhaja tudi iz prej veljavnih predpisov;
² (Sedaj veljavni) 190. člen Zakona o urejanju prostora (ZUreP-3);