VSL Sklep IV Cp 348/2025

I. Pritožbi se zavrneta in se v izpodbijanem delu potrdita sklepa sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitev pritožbe z 21. 11. 2024 se zavrže.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je s sklepom s 16. 10. 2024 izdalo začasno odredbo, s katero je nadomestilo soglasje nasprotnega udeleženca za prešolanje mladoletne A. A. iz OŠ B. v drugo osnovno šolo (I./1. točka izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da je dolžan za preživljanje mladoletnih hčerk A. A. in C. A. plačevati mesečno preživnino v višini 150 EUR za vsako, za preživljanje mladoletne D. A. pa v višini 100 EUR, vse na račun predlagateljice (I./2. točka izreka). V preostalem delu glede prepovedi prehoda državne meje in višjega zneska začasne preživnine je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo (II. točka izreka) ter sklenilo, da odločitev o stroških pridrži za končno odločbo (III. točka izreka).

2S sklepom s 17. 1. 2025 je sodišče zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca za vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za dopolnitev pritožbe.

3Zoper sklep o izdaji začasne odredbe se pritožuje nasprotni udeleženec. V pravočasni pritožbi izpodbija I./2. točko izreka sklepa, s predlogom, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev ter predlog za izdajo začasne odredbe glede preživljanja zavrne. Sodišču očita, da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj ni upoštevalo, da preživlja skupnega sina udeležencev E. A. Zanj skrbi na daljavo, ker se zaradi prepovedi približevanja prejšnjemu skupnemu prebivališču ne sme približati. Znašel se je v težki psihični in finančni situaciji, saj so mu onemogočeni stiki s sinom.

Sodišče ogroženosti mladoletnih hčera ni ugotovilo s stopnjo verjetnosti. Predlagateljica je zaposlena in prejema plačo v višini 636 EUR neto, denarno socialno pomoč v višini 453,65 EUR, otroške dodatke v višini 465,72 EUR ter štipendijo za C. A. v višini 134,88 EUR. Nasprotni udeleženec ni zaposlen, prejema le denarno socialno pomoč zase in za sina E. A. v višini 524,71 EUR, od aprila 2024 pa plačuje tudi vse stroške za hišo. Dodaja še, da predlagateljica ni odšla v varno hišo skupaj z otroki, temveč najprej sama, medtem ko je otroke odpeljala policija.

4Nasprotni udeleženec je po izteku pritožbenega roka vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje in dopolnitev pritožbe. V vlogi popravlja podatke o socialnih transferjih, ki jih prejema predlagateljica. Dodaja še, da se pritožuje tudi zoper I./1. točko izreka sklepa glede prešolanja mladoletne A. A. Meni, da je ukrep prešolanja nepotreben, saj zanj velja prepoved približevanja OŠ B., ki je ne krši. Nasilja nad hčerko ni izvajal in je zanjo aktivno skrbel. Prešolanje bi za A. A. pomenilo dodaten pritisk, negativno bi vplivalo na njeno stabilnost in onemogočalo njen nadaljnji razvoj v ustaljenem okolju. Graja način odvzema otrok iz prejšnjega skupnega prebivališča ter ocenjuje, da je bil nad A. A. s strani delavcev varne hiše in matere že ustvarjen pritisk. Zato tudi še ni pripravljena na terapije. Sodišče bi lahko mnenje upoštevalo le, če bi bilo objektivno. Predlagateljica ni psihično stabilna, kar naj preveri izvedenec psihiatrične stroke.

5Nasprotni udeleženec izpodbija tudi sklep o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Poudarja, da je v pritožbi z 29. 10. 2024 nenamerno in po pomoti izpustil pritožbene razloge zoper I./1. točko izreka sklepa, zato bi sodišče vrnitev v prejšnje stanje moralo dovoliti. V nadaljevanju pritožbe obširno dopolnjuje pritožbene razloge zoper sklep s 16. 10. 2024, ki jih pritožbeno sodišče ne bo povzemalo.

6Na pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep s 16. 10. 2024 je odgovorila predlagateljica in predlagala njeno zavrnitev.

7Pritožbi nasprotnega udeleženca zoper sklepa s 16. 10. 2024 in 17. 1. 2025 nista utemeljeni, dopolnitev pritožbe z 21. 11. 2024 pa je prepozna.

O vrnitvi v prejšnje stanje:

8Nasprotni udeleženec je zoper sklep o izdaji začasne odredbe pravočasno vložil pritožbo, s katero je izrecno izpodbijal le I./2. točko izreka sklepa, ki se nanaša na določitev začasne preživnine. Po izteku pritožbenega roka je vložil dopolnitev pritožbe z dodatnimi pritožbenimi razlogi in zaradi zamude roka predlagal vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema razloge sodišča prve stopnje, da pomota, zaradi katere je pri sestavljanju pritožbe prišlo do izpustitve pritožbenih navedb, ne predstavlja upravičenega vzroka za zamudo pritožbenega roka. To velja tudi, če je do nje prišlo zaradi zasedenosti pooblaščenke, ki je pritožbo vložila. V sodni praksi je izoblikovano in ustaljeno stališče, da poslovanje, ki izvira iz notranje sfere stranke, ne more predstavljati upravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Utemeljen vzrok je lahko le takšno ravnanje, na katerega stranka ali njen pooblaščenec ne moreta vplivati, zato tudi napake pooblaščencev ne sodijo v to opredelitev.

9Ker skuša pritožnik s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje doseči podaljšanje pritožbenega roka za dopolnjevanje pritožbenih navedb, čemur ta inštitut ni namenjen, je sodišče prve stopnje njegov predlog pravilno zavrnilo. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zoper sklep s 17. 1. 2025 zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Pri tem se ni opredeljevalo do tistih pritožbenih navedb, ki ponovno dopolnjujejo pritožbo zoper izdano začasno odredbo, saj za odločitev o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje niso bile pomembne (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

10Ker sodišče vrnitve v prejšnje stanje glede dopolnitve pritožbe ni dopustilo, je dopolnitev pritožbe z 21. 11. 2024, ki je vložena po izteku 8 dnevnega prekluzivnega pritožbenega roka, prepozna. Pritožbeno sodišče jo je zato zavrglo na podlagi prve točke 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.

O pritožbi zoper začasno odredbo

11Udeleženca sta starša petih otrok, polnoletne F. A., 17 letnega E. A., 15 letne C. A., 13 letne A. A. in 5 letne D. A. Predlagateljica se je z mladoletnimi hčerkami zaradi nasilja nasprotnega udeleženca umaknila v varno hišo, sin pa je ostal na domačem naslovu in zanj po lastnih navedbah skrbi nasprotni udeleženec. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom s 24. 5. 2024 nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje in navezovanje stikov s predlagateljico in z mladoletnimi hčerkami.

12Predmet pritožbenega preizkusa je pravilnost odločitve sodišča prve stopnje, ki je nasprotnemu udeležencu določilo obveznost plačevanja začasne preživnine za preživljanje mladoletnih hčera. Pritožnik ne graja ugotovitev sodišča iz 16. točke obrazložitve sklepa o višini mesečnih stroškov nujnih preživninskih potreb, ki jih je sodišče ocenilo v višini 350 EUR za C. A. in A. A. ter v višini 250 EUR za D. A., zato to oceno pritožbeno sodišče sprejema. V pritožbi je sporno predvsem, ali predlagateljica te potrebe lahko pokrije, ali je pri tem treba upoštevati tudi sredstva, prejeta iz socialnih transferjev, ter ali je sodišče v zadostni meri upoštevalo, da nasprotni udeleženec skrbi za sina.

13Preživninska obveznost staršev do mladoletnih otrok je zakonske narave. Nastane v trenutku otrokovega rojstva in preneha šele ob nastopu okoliščin iz 183. člena Družinskega zakonika (DZ). Roditeljeva preživninska obveznost do otroka je primarna in ima prednost pred vsemi drugimi obveznostmi preživninskega zavezanca. Poseben pomen otrokove pravice do preživljanja, ki se na drugi strani zrcali v roditeljevi preživninski obveznosti do otroka, je razviden tudi iz določbe 56. člena Ustave RS, po kateri otroci uživajo posebno varstvo in skrb, in iz določbe 54. člena Ustave RS, da imajo starši pravico in dolžnost vzdrževati, izobraževati in vzgajati svoje otroke. Preživninski zavezanec mora ves čas aktivno skrbeti za ohranitev svojih materialnih in pridobitnih zmožnosti, da lahko redno izvršuje svojo preživninsko obveznost do otroka.

14Čeprav je predlagateljica zaposlena, s svojo plačo ne zmore pokriti življenjskih stroškov in nujnih preživninskih potreb treh mladoletnih hčera. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje njena povprečna mesečna plača znaša 676,74 EUR, ob upoštevanju regresa pa 840 EUR mesečno. Zato stroške preživljanja krije tudi iz socialnih transferjev. Po ustaljeni sodni praksi pravilen pristop pri določitvi preživninske obveznosti staršev terja, da se sredstva socialne države, ki jih rezidenčni starš in otrok prejemata iz javnih sredstev, ne obravnavajo kot del preživninske zmožnosti staršev, temveč se z njimi krijejo življenjske potrebe otrok šele v primeru, ko tudi s plačilom preživnine ostanejo nepokrite. Stališče pritožbe, da ob vseh socialnih transferjih ogroženost otrok ni izkazana, zaradi česar nasprotnemu udeležencu začasnega preživljanja ni mogoče naložiti, je glede na navedeno napačno.

15Nasprotni udeleženec ne nasprotuje ugotovitvam sodišča o njegovih pridobitnih zmožnostih. Navaja zgolj, da ni zaposlen, da živi od socialnih prejemkov¹ ter hkrati na daljavo skrbi za sedemnajstletnega sina, pri čemer višine izdatkov za njegovo preživljanje konkretizirano ne izkaže. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje te okoliščine ustrezno upoštevalo pri razporeditvi preživninskega bremena, saj mu je glede na ugotovljene nujne potrebe mladoletnih hčera naložilo nižji znesek preživninske obveznosti, kot ga mora kriti predlagateljica, na kateri je celotna skrb za njihovo vzgojo in varstvo. Ker je nasprotni udeleženec sposoben za delo, v družbi pa vlada pomanjkanje delovne sile, je njegova dolžnost, da za izpolnitev preživninske obveznosti izkoristi svoje pridobitne zmožnosti ter se ne zanaša le na sredstva socialne države.

16Glede na navedeno pritožba zoper izdano začasno odredbo ni utemeljena. Zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

17Na podlagi šestega odstavka 163. člena ZPP je sodišče odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi z začasno odredbo pridržalo za končno odločbo.

¹ Ti ne predstavljajo le denarne socialne pomoči, temveč nasprotni udeleženec prejema tudi otroški dodatek za sina, ki ima še državno štipendijo.