VDSS Sklep Pdp 33/2025

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek po predlogu za zavarovanje z začasno odredbo z dne 20. 11. 2024 ustavilo (točka I izreka). Tožbo z dne 20. 11. 2024 skupaj z dopolnitvijo z dne 4. 12. 2024 je zavrglo (točka II izreka).

2Zoper sklep se pravočasno laično pritožuje tožnik. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Zavrženje tožbe iz razlogov, da je stvar pravnomočno razsojena in da ni podana pravna korist tožnika, sloni na napačni odločitvi sodišča prve stopnje o (ne)obstoju procesnih predpostavk za obravnavanje tožbe. S tako odločitvijo je bila tožniku kršena pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave RS in prvem odstavku 6. člena EKČP. Navaja, da so sodniki v zadevi Pd 376/2006 spregledali, da gre za neobstoječe posle, ki so bili na sodišče vloženi kot ponarejeni dokazi v izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez številke dokumenta in podpisa odgovorne osebe. O tem ključnem vprašanju še ni bilo odločeno, zaradi česar je zavrženje tožbe neutemeljeno, saj za postopek v obravnavani zadevi ne velja načelo vezanosti na pravnomočno sodno odločbo v zadevi Pd 376/2006. V obravnavani zadevi ne gre za že pravnomočno razsojeno stvar, saj se uveljavlja vrnitveni oziroma obogatitveni odškodninski zahtevek, v zadevi Pd 376/2006 pa zahtevek iz pogodbe o zaposlitvi. Citira sodno prakso v zvezi z obsegom pravnomočnosti sodbe in elementi za opredelitev pravnomočno razsojene stvari (dejansko stanje, pravna pravila, izrek sodbe). Tožnik v zadevi Pd 376/2006 ni podal nobene trditvene podlage ali zahtevka za ugotavljanje ničnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 10. 2006, sodišče pa na ničnost pazi po uradni dolžnosti le v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke. Izpodbijani sklep ni obrazložen, zaradi česar se ga ne da preizkusiti. Sodišče ni odgovorilo na navedbe tožnika v tožbi niti pojasnilo zavzetega stališča, da tožnik nima pravne koristi. Tožnik ima velik in utemeljen pravni interes za nepristransko rešitev zadeve, saj bi se s tem postopkom lahko razbremenil dolga in prejel zarubljena denarna sredstva na podlagi izvršbe. Glede na vse okoliščine zadeve je zavrženje nesorazmeren ukrep. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, ugotovitev, da ne gre za pravnomočno razsojeno stvar in (smiselno) ugoditev tožbenemu zahtevku (ugotovitev ničnosti sklepa o izredni odpovedi, naložitev umika izvršbe in povrnitev zarubljenih sredstev ter vse povzročene škode tožniku).

3Pritožba ni utemeljena.

4Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. V skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti, ter je pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje soglaša s pravno presojo sodišča prve stopnje, kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, ter se v nadaljevanju opredeljuje do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

5Iz v pritožbi začrtanega obsega pritožbene graje sicer izhaja, da tožnik prvostopni sklep izpodbija v celoti, vendar pa iz vsebine pritožbe ni razbrati razlogov za nestrinjanje s sklepom sodišča prve stopnje v točki I, zato je v tem delu zadoščal preizkus po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je po tožnikovem izrecnem umiku predloga za zavarovanje z začasno odredbo postopek zavarovanja utemeljeno ustavilo. Ustavitev postopka zavarovanja temelji na 43. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki med drugim določa, da lahko upnik med postopkom brez dolžnikove privolitve v celoti ali delno umakne predlog za izvršbo. Ta določba je odraz dispozitivnosti izvršilnega postopka oziroma postopka zavarovanja. V primeru umika sodišče ustavi postopek zavarovanja, kar je sodišče prve stopnje pravilno storilo tudi v obravnavani zadevi.

6Pritožbena graja se v celoti osredotoča na preostali del sklepa (točka II), s katerim je sodišče prve stopnje tožbo z dne 20. 11. 2024 skupaj z njeno dopolnitvijo z dne 4. 12. 2024 zavrglo. Tožnik je z navedeno tožbo zahteval ugotovitev, da je sklep toženke o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi številka ... z dne 24. 10. 2006 ničen, da mora toženka v roku 15 dni umakniti oziroma preklicati izvršbo Okrajnega sodišča v Ljutomeru I 47/2019 ter tožniku vrniti na osebni račun denarna sredstva, zarubljena na podlagi te izvršbe. Odločitev o zavrženju tožbe temelji na ugotovitvi, da je tožnik sodno varstvo zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 10. 2006 že uveljavljal pred istim sodiščem prve stopnje pod opr. št. Pd 376/2006, ki je že pravnomočno zaključen. Sodišče prve stopnje je zato štelo, da gre za pravnomočno razsojeno stvar, kar je že ob predhodnem preizkusu tožbe v skladu s prvim odstavkom 274. člena ZPP utemeljevalo zavrženje tožbe. Tožnik obsežni pritožbeni graji take prvostopne odločitve prilaga sodne odločbe v zadevi Pd 376/2006, v kateri je tožnik s tožbo zoper toženko uveljavljal nezakonitost podanega mu sklepa o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 10. 2006, torej iste odpovedi, ki jo izpodbija s tožbo v predmetni zadevi. Tudi iz pritožbi priloženih sodnih odločb izhaja, da je tožnik sodno varstvo zoper sklep o izredni odpovedi z dne 24. 10. 2024 na vseh treh stopnjah sojenja izčrpal.

7Tožnik v pritožbi izpostavlja, da naj bi bila izpodbijana izredna odpoved zaradi resnih nepravilnosti nična, o čemer tožnik v zadevi Pd 376/2006 ni podal nobene trditvene podlage ali zahtevka za ugotavljanje ničnosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 10. 2006. Drži sicer, da na ničnost pazi sodišče po uradni dolžnosti le v okviru trditvene podlage, ki jo ponudijo stranke, vendar pa to še ne pomeni, da lahko tožnik, ki je že izkoristil sodno varstvo zaradi nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi to isto odpoved mnogo kasneje še enkrat sodno preizkuša z navajanjem novih oziroma dodatnih nepravilnosti, ki naj bi kazale na njeno hujšo nezakonitost, na ničnost. V skladu s tretjim odstavkom 200. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1 (prej tretji odstavek 204. člena ZDR) lahko delavec pred pristojnim delovnim sodiščem zahteva ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi in drugih načinov prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi v roku 30 dni od dneva vročitve oziroma od dneva, ko je zvedel za kršitev pravice. Ta prekluzivni rok za vložitev tožbe velja za katerokoli nezakonitost odpovedi, tudi za njeno zatrjevano ničnost. Zmotno je stališče tožnika, da je podana odpoved pogodbe o zaposlitvi nična, zaradi česar v skladu s 93. členom Obligacijskega zakonika (OZ) pravica do njenega uveljavljanja ni ugasnila, kljub poteku roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 in kljub izčrpanju pravnega varstva zoper to isto odpoved. Določbe OZ, na katere meri pritožba, urejajo le vprašanje ničnosti pogodb in ne enostranskih aktov, kakršen je odpoved pogodbe o zaposlitvi. Enako velja tudi glede določbe tretjega odstavka 15. člena ZDR-1 o tem, da pravica do uveljavljanja ničnosti pogodbe o zaposlitvi ne preneha. Sicer pa je, v kolikor delodajalec nezakonito odpove pogodbo o zaposlitvi, taka odpoved praviloma izpodbojna in ne nična. Tožnik bi moral v (takrat pravočasni) tožbi zoper sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 24. 10. 2006 v zadevi Pd 376/2006 navesti vse razloge in očitke, na katerih je utemeljeval svojo tezo o nezakonitosti izpodbijane izredne odpovedi. V kolikor je katere izpustil, jih niti v primeru, če bi utemeljevali ničnost odpovedi, ne more uveljavljati z novo tožbo, saj jih zadane prekluzivni rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1. Sicer pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je na morebitno ničnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi pazilo sodišče po uradni dolžnosti v postopku preizkušanja zakonitosti izpodbijane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Breme pravočasnosti navedb v tej smeri pa je bilo na tožniku.

8Odločitev o zavrženju tožbe na nezakonitost (ugotovitev ničnosti) izredne odpovedi je po obrazloženem pravilna, saj gre za pravnomočno razsojeno stvar, sicer pa je tožba tudi prepozna zaradi zamude prekluzivnega roka iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1.

9Pravilna je tudi odločitev o zavrženju tožbe glede zahtevka, da mora toženka umakniti ali preklicati izvršbo in tožniku vrniti zarubljena denarna sredstva. Zahtevek, ki ga tožnik postavlja v zvezi z izvršbo, ne more biti predmet individualnega delovnega spora (5. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih - ZDSS-1). Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo, da v zvezi z izvršbo tožnik nima pravovarstvenega interesa v individualnem delovnem sporu. Tožnikov laični zahtevek v tem delu ni bil oblikovan tako, da bi ga bilo mogoče že šteti kot predlog, ki bi se lahko odstopil za to stvarno pristojnemu izvršilnemu sodišču. Sodišče prve stopnje je zato tožbo tudi v tem delu utemeljeno zavrglo.

10Vse navedeno je narekovalo zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa o ustavitvi postopka zavarovanja in o zavrženju tožbe (2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).