VSK Sklep I Cp 167/2024

I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog, da se drugemu nasprotnemu udeležencu postavi začasnega zastopnika (I. točka izreka) ter hkrati zavrglo predlog za delitev nepremičnin v solastnini (II. točka izreka).

2Zoper ta sklep se po pooblaščencu pritožuje predlagatelj. Sklep izpodbija v celoti. Predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi ter zadevo vrne v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijani sklep izdalo 11. 1. 2024, ko se predlagatelju še ni iztekel dodatni rok za pravilno označitev drugega nasprotnega udeleženca. Meni, da je sklep o zavrženju predloga za delitev solastnine preuranjen. Odločitev o zavrnitvi predloga za postavitev začasnega zastopnika pa neutemeljena. Sodišče prve stopnje spregleda, da je imel predlagatelj ob izdaji izpodbijanega sklepa na voljo še nekaj dni za opravo poizvedb in ustrezno identifikacijo drugega nasprotnega udeleženca. Predlagatelju je bila odvzeta možnost ustrezne dopolnitve podatkov o drugem nasprotnem udeležencu.

3Pritožba ni utemeljena.

4Kot izhaja iz spisovnih podatkov, je bil drugi nasprotni udeleženec v predlogu za delitev solastnine označen kot A. A., rojen 00, stanujoč v B. Pošiljka, ki jo je sodišče prve stopnje poslalo na ta naslov, se je vrnila z oznako "neznan". Ob vpogledu v CRP pa je bilo ugotovljeno, da oseba A. A., ki naj bi bila rojena 00, ne obstaja. S sklepom z dne 14. 12. 2023 je zato sodišče prve stopnje predlagatelja pozvalo, da podani predlog popravi s pravilno označbo drugega nasprotnega udeleženca. Ravnalo je povsem pravilno, saj mora biti vsaka vloga razumljiva in mora obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnava. Ena od teh osnovnih predpostavk je tudi pravilna in popolna opredelitev strank (105. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP-1). Na tej podlagi je mogoče ugotoviti, kdo je ta oseba, ali sploh obstaja, ali je še živa in kje prebiva. Te pomanjkljivosti pa predlagatelj po pozivu sodišča prve stopnje ni odpravil.

5V vlogi z dne 4. 1. 2024 je zgolj navedel, da drugih podatkov o drugem nasprotnem udeležencu nima. Predlagal je postavitev začasnega zastopnika. Ta predlog je sodišče prve stopnje upravičeno zavrnilo. Neustrezne označbe stranke oziroma nepopolnosti predloga ni mogoče sanirati s postavitvijo začasnega zastopnika. Ker so v postopku delitve solastnine vsi solastniki nujni sosporniki, je utemeljeno zavrglo predlog za delitev solastnine. Z navedbami, da je sklep preuranjen, pritožba ne uspe. Res ima stranka pravico, da izkoristi rok v celoti, vendar pritožnik ne navaja, da je do poteka roka pridobil kakšne dodatne podatke o drugem nasprotnem udeležencu. Prepričevalnega bremena, da je ta relativna procesna kršitev (111. člen v zvezi s prvim odstavkom 339. člena ZPP in 42. členom ZNP-1) vplivala na odločitev, ni zmogel. Konkretnih razlogov, zakaj bi bil izpodbijani sklep drugačen, če bi sodišče prve stopnje z izdajo počakalo še nekaj dni, ne ponudi. Z abstraktnim in posplošenim navajanjem, da mu je bila odvzeta možnost dopolnitve podatkov o drugem nasprotnem udeležencu, ne uspe.

6Glede na navedeno je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo. Ta odločitev temelji na 2. točki 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1.