VSK Sklep I Cp 678/2023

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižno sodišče zavrnilo zahtevo za izdajo prepisa listine, ki je v zbirki listin pod Dn 14407/2023, ker njen vlagatelj A. A. zahteve po pozivu z dne 17. 2. 2023 ni dopolnil z utemeljitvijo upravičenega interesa. Po mnenju sodišča bi v danih okoliščinah to moral storiti. Uporabilo je prvi odstavek 196. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) in navedlo, da pogoji za izdajo listine po drugem odstavku tega člena niso podani.

2A. A. v pritožbi navaja, da je bila zahteva ustrezno vložena na podlagi drugega odstavka 196. člena ZZK-1, ko v zadevi Dn 14407/2023 še ni bilo odločeno. Sodišče prve stopnje je citirano določbo napačno uporabilo. Časovno stanje, ki ga zakon opredeljuje z besedno zvezo "zemljiškoknjižni predlog, o katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo", se lahko veže kvečjemu na trenutek, ko je sodišče (ali notar) prejelo zahtevo za izdajo prepisa listine in ne na časovno nedefiniran trenutek v prihodnosti. In zahteva pritožnika je bila vložena 7. 2. 2023 ob 9.52 uri, medtem ko je bilo v zadevi odločeno. V izpodbijanem sklepu zavzeto stališče bistveno oži domet določbe in ga veže na negotov bodoči trenutek, torej na čas odločitve, pri čemer naj bi bil trenutek prejema zahteve podrednega, nebistvenega pomena. Pritožnik navaja, da so možne različne objektivne okoliščine, ki bi lahko vplivale na to, da bi bilo o zemljiškoknjižnem predlogu za vpis odločeno, preden bi vložniku sodišče posredovalo izpis listine. Primeroma navaja postopek v zvezi z izterjavo sodne takse. Stališče sodišča hkrati tudi pomeni, da bi vloga naknadno postala nepopolna (in bi jo bilo zato treba dopolniti z utemeljitvijo upravičenega interesa za listino). Kaj takega iz zakona ne izhaja. Če bi obveljala taka razlaga, bi bili vlagatelji zahtev spodbujani v iskanje "najmanj obremenjenega" sodišča ali notarja, pri katerem bi lahko izdajo prepisa listine dejansko "pravočasno" izposlovali. Tak negotov postopek bi v praktičnem pomenu imel značilnosti v pravu nezaželenega pojava, t.i. forum shoppinga. Nadalje iz določbe 196. člena v povezavi z določbo 197. člena ZZK-1 še izhaja, da mora izpis izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče in tudi vsak notar. Zakon torej ta postopek ureja bližje administrativnemu postopku in ne postopku sodnega odločanja. Tudi iz teh razlogov, upoštevaje hitrost in ekonomičnost postopka, naj bi se izpisi prepisov listin izdajali v poenostavljenem postopku, zgolj na podlagi vloge, ki ne vsebuje obrazložene zahteve, o kateri bi sicer moral odločati sodnik.

3Pritožba ni utemeljena.

4Načelo javnosti je eno od temeljnih pravil zemljiškoknjižnega prava. Pravica do vpogleda v podatke o pravicah in dejstvih, vpisane v glavno knjigo zemljiške knjige, je absolutna. Drugače je, kar se tiče listin, ki predstavljajo podlago za vpise v zemljiško knjigo.

5Listine so javne pod pogoji, ki jih določa zakon. V tej zadevi gre za vprašanje pravilne uporabe 196. člena ZZK-1, ene od določb, namenjenih zagotavljanju javnosti listin. Prvi odstavek se nanaša na listine, ki so bile podlaga za dovoljene (in izvedene) vpise v zemljiško knjigo in se nahajajo v zbirki listin. Določa, da ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. Drugi odstavek pa se nanaša na pridobivanje prepisa listin v postopkih, v katerih o predlaganem vpisu v zemljiško knjigo¹ še ni bilo pravnomočno odločeno in posledično listine še niso v zbirki listin. Za te primere določa, da se prvi odstavek smiselno uporablja, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati. Na podlagi podatka o plombi, s katero je javno objavljen začetek zemljiškoknjižnega postopka, ima torej vsakdo dostop ne le do procesnih dejanj v odprti zadevi (predlog oz. obvestilo, vsebina sklepov),² temveč tudi do listin. Kot je to pojasnil zakonodajalec, je razlog v ustrezni zagotovitvi publicitetnih učinkov vpisov od vpisa plombe dalje, kot predvideva zakon (glej prvi odstavek 6. člena ZZK-1).

6V tej zadevi je A. A. svojo zahtevo z dne 7. 2. 2023 (sicer naslovljeno kot prošnja za izdajo zemljiškoknjižnega izpiska za nepremičnine) obrazložil z navedbami, da zahteva prepis listine iz zbirke listin, pri čemer je kot podlago za zahtevo navedel drugi odstavek 196. člena ZZK-1 in dejstvo, da v zadevi Dn 14407/2023 sodišče o predlaganem vpisu lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe še ni odločilo. O predlogu za vpis v zadevi Dn 14407/2023 pa je bilo odločeno istega dne, kot je bila vložena zahteva, torej 7. 2. 2023, pri čemer je sklep o dovolitvi vpisa postal pravnomočen čez tri dni, 10. 2. 2023.³

7Ko je vpis pravnomočno dovoljen, se v glavni knjigi izvedejo ustrezni vpisi, ki se javno objavijo, listina, ki je bila podlaga za dovolitev vpisa, pa se vloži v informatizirano zbirko listin (193. člen ZZK-1). Glede na vsebino relevantnih pravil o zagotavljanju javnosti zemljiške knjige listine od tedaj dalje ne morejo biti dostopne vsakomur, ne da bi za to izkazal upravičen interes. Tako je tudi v konkretno obravnavani zadevi. Pritožnik glede na vse navedeno sodišču neutemeljeno očita, da je 196. člen ZZK-1 nepravilno uporabilo. Njegovega drugega odstavka ni mogoče razlagati izolirano, neupoštevaje preostala pravila, ki operacionalizirajo načelo javnosti in njihov namen. Pritožnikova razlaga časovnega kriterija iz drugega odstavka 196. člena oz. njegovo naziranje, da je ključna oz. edina relevantna okoliščina trenutek prejema njegove zahteve (pred trenutkom izdaje sklepa o dovolitvi vpisa) je iz navedenih razlogov pravno zmotna. Pravila o zagotavljanju javnosti listin so prilagojena siceršnjim zakonitostim in posebni naravi zemljiškoknjižnega postopka (izvedbena narava), podvrženega načelu formalnosti in načelu hitrosti. Na vse to mora računati tudi javnost, ko se želi seznaniti s podlago za nek predlagani vpis. Nenazadnje ima vsak, ki meni, da ima ustrezen pravovarstveni interes, po javni objavi začetka postopka možnost, da do njegove pravnomočnosti priglasi udeležbo in se ustrezno poteguje za sodelovanje v postopku.

8Trditev, da tedaj, ko je zadoščeno pogojem iz drugega odstavka 196. člena, o zahtevi ni treba odločati sodniku in da gre za administrativno opravilo, drži. To vlagatelju zahteve kvečjemu olajšuje pridobitev listine. Enako velja za pravila, ki mu omogočajo, da listino zahteva pri kateremkoli zemljiškoknjižnemu sodišču ali notarju (drugi in tretji odstavek 197. člena ZZK-1). Pritožbena polemika v zvezi s tem ne more vplivati na izid.

9Dolžnikovi očitki so se izkazali za neutemeljene in ker tudi uradoma opravljeni preizkus ni pokazal kršitev, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku in drugim odstavkom 120. člena ZZK-1).

¹ Enako velja za postopke, začete po uradni dolžnosti.
² Glej 4. točko prvega odstavka in naslednje odstavke 198. člena ZZK-1.
³ Udeleženca postopka sta se odpovedala pravici do ugovora.