VSL Sklep I Cp 552/2024

Pritožba se zavrže.

1V zapuščinskem postopku po zapustniku A. A. je Republika Slovenija na podlagi 128. člena Zakona o dedovanju¹ vložila predlog za omejitev dedovanja za znesek 2.302,62 EUR, saj je zapustnik med letoma 2006 in 2011 s strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti prejemal denarno pomoč. Zapustnikova zakonita dediča sta se z vloženim predlogom strinjala.

2Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapustnikovo premoženje tvorijo neizplačani pokojninski prejemki v višini 149,96 EUR ter osebni avtomobil ..., VIN: ..., reg. oznaka: ..., ki se nahaja na Ulici X (vozilo ...). Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se dedovanje omeji do višine 2.302,62 EUR in se navedeno zapustnikovo premoženje izroči Republiki Sloveniji. Navedlo je še, da vrednost premoženja zapustnika sicer na zadošča za poplačilo celotnega zahtevka Republike Slovenije, zato do dedovanja sploh ni prišlo.

3Zoper sklep je Republika Slovenija (pritožnica) dne 31. 7. 2023 na podlagi tretjega odstavka 173. člena ZD vložila pritožbo po izteku roka. Predlaga, da izpodbijani sklep pritožbeno sodišče spremeni tako, da bo v njem navedena pravilna lokacija avtomobila ... ter oseba, ki ga hrani (poleg ključev in dokumentov), ali pa tako, da bo, če se izkaže, da ga ni več, navedba avtomobila ... v izreku sklepa izpuščena, oziroma predlaga, da sodišče sklep v delu, ki se nanaša na vozilo ..., razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v ponovni postopek. Pritožba po izteku roka je dopustna zato, ker se izpodbijani sklep nanaša zgolj na pritožnico, zato predlagana sprememba sklepa v nobenem primeru ne bi ogrozila pravic drugih oseb. Pritožnica navaja, da je na podlagi poizvedb naknadno ugotovila, da se vozilo ... ne nahaja več na Ulici X, zato prvostopenjsko sodišče ni zanesljivo ugotovilo dejstev glede obstoja in lokacije vozila ... in pripadajočih dokumentov. Navedlo je le naslov, kje naj bi se avto nahajal. Tudi sodna praksa in teorija sta zavzeli stališče, da mora sodišče v takih primerih v trenutku odločanja zanesljivo ugotoviti, ali premično premoženje obstaja in če da - kje je. Prvostopenjsko sodišče tako ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja ter je zmotno uporabilo materialno pravo.

4Zapustnikova zakonita dediča na pritožbo nista odgovorila.

5Pritožba ni dovoljena.

6Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je zoper sklep prvostopenjskega sodišča dovoljena pritožba v 15 dneh od njegove vročitve (prvi v povezavi z drugim odstavkom 172. člena ZD). Tretji odstavek 173. člena ZD določa, da pritožbeno sodišče odloča praviloma samo o pritožbah, ki so bile vložene pravočasno, pri tem pa lahko upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Ker ZD zapuščinskega postopka ne normira celovito, 163. člen ZD predpisuje subsidiarno uporabo določb Zakona o pravdnem postopku.² S tem koneksno 1. točka 365. člena ZPP določa, da pritožbeno sodišče prepozno vloženo pritožbo zoper sklep zavrže.

7Iz zapisnika zapuščinske obravnave (list. št. 30 in 31) izhaja, da zapustnikova zakonita dediča na ugotovitev sodišča, da zapustnikovo premoženje tvori tudi vozilo ..., nista podala nobenega komentarja glede obstoja in lokacije slednjega. Iz zapisnika nadalje izhaja tudi, da je višja državna odvetnica kot predstavnica pritožnice prvostopenjskemu sodišču dne 15. 9. 2020 opravičila izostanek z naroka, zato na naroku, na katerem bi lahko podajala relevantne predloge in ugovore, pritožnica ni bila zastopana, čeprav je bila pravilno vabljena. Obstoj in lokacija vozila ... v trenutku odločanja glede na izpisek iz evidence E-Risk z dne 17. 9. 2020 (priloga C9) tako nista bili sporni, zato je prvostopenjsko sodišče odločilo glede na tedaj razpoložljive podatke.

8Iz spisa izhaja tudi, da je bil izpodbijani sklep pritožnici vročen 1. 10. 2020. Pravnomočen je postal 3. 11. 2020. Pritožnica je pritožbo vložila 1. 8. 2023, ko je od zapustnikove smrti preteklo približno 4 leta, od pravnomočnosti pa približno 2 leti in 9 mesecev.

9(Izpodbijani) sklep, s katerim prvostopenjsko sodišče del zapustnikovega premoženja izroči državi na temelju 128. člena ZD, ima učinek ex tunc, zato se šteje, da je pritožnica postala lastnica v sklepu navedenega premoženja že v trenutku zapustnikove smrti. Prehod premoženja na Republiko Slovenijo po 128. členu ZD nastopi ex lege s trenutkom smrti zapustnika, sklep o tem prehodu pa je zgolj deklaratoren. Navedeno pomeni, da je Republika Slovenija s trenutkom smrti zapustnika postala lastnica njegovega premoženja, kolikor je bilo potrebno za omejitev dedovanja do višine vrednosti prejete socialne pomoči (v konkretnem primeru do celotne vrednosti premoženja), in kolikor je tega premoženja bilo (ter v kakršnem stanju je bilo) v trenutku smrti zapustnika. Pritožnica navaja, da je ugotovila, da se avto ne nahaja na naslovu, navedenem v sklepu, in da ni uspela ugotoviti, kje je. Ne pove pa, kdaj je to ugotovila; tudi ne zatrjuje, da avtomobila že v času smrti zapustnika ni bilo več. Ker je premoženje zapustnika glede na zgoraj povedano prešlo na pritožnico že v trenutku smrti zapustnika, za odločanje v tej zadevi ni pomembno, ali je morda kdaj pozneje avto izginil.

10Gramatikalna razlaga tretjega odstavka 173. člena ZD vodi do zaključka, da pritožbeno sodišče prepozno vloženo pritožbo načeloma obravnava samo v tistih primerih, ko s tem ne bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep. Vendar pa je to le možnost in ne dolžnost sodišča.³ Četudi s prepozno pritožbo ne bi bi bile prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep, ima pritožbeno sodišče na podlagi zakonskega pooblastila torej možnost, da tudi táko pritožbo zavrže kot prepozno.⁴ Take možnosti se bo poslužilo predvsem v primeru, ko ne le, da s vsebinskim obravnavanjem prepozne pritožbe ne bodo prizadete pravice drugih oseb, temveč tudi ni pričakovati kakršnega koli izboljšanja položaja pritožnika. To pa velja za konkretni primer.

11Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je vsebinska presoja prepozne pritožbe v konkretnem primeru nedopustna. Pri presoji nepravočasnih pritožb gre za izjemo od pravila, izjeme pa je potrebno razlagati restriktivno. Pritožnica, ki je vložila nepravočasno pritožbo, nosi trditveno in dokazno breme glede vprašanja, zakaj bi bilo treba v njenem primeru narediti izjemo od pravila, da pritožbeno sodišče odloča le o pravočasnih pritožbah. Pritožnica tega ni konkretizirano pojasnila, saj se je le pavšalno sklicevala na 173. člen ZD in navedla, naj pritožbeno sodišče pritožbo obravnava zato, ker s tem "ne bi bile prizadete pravice drugih, ki se opirajo na sklep, saj se izrek nanaša zgolj na pritožnico."

12Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrglo kot prepozno (tretji odstavek 173. člena ZD v povezavi s 1. točko 365. člena ZPP).

¹ Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl., v nadaljevanju ZD.
² Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nasl., v nadaljevanju ZPP.
³ Tako tudi sklep VSRS II Ips 554/2006 z dne 29. 3. 2007 ter sklep VSL II Cp 914/2022 z dne 5. 7. 2022.
⁴ Gre za diskrecijo (prosti preudarek) sodišča, ali bo kljub temu, da pritožnik pravice do pravnega sredstva ni uresničil v zakonsko predpisanem roku, obravnavalo njegovo pritožbo, ki sicer ne bi prizadela pravic drugih oseb, ki se opirajo na izpodbijani sklep.