VSRS Sklep IV Ips 8/2024

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrže.

A.

1Prekrškovni organ DARS d.d. je dne 25. 1. 2024 storilcu A. A. izdal plačilni nalog zaradi prekrška po prvem odstavku 50. a člena Zakona o cestninjenju (v nadaljevanju: ZCestn), storjenim dne 24. 1. 2024, hkrati z njim pa tudi račun št. D167-03-767240000619 (v nadaljevanju: račun z dne 25. 1. 2024) za tedensko vinjeto. Isti prekrškovni organ je istemu storilcu dne 28. 1. 2024 izdal še plačilni nalog št. Pn430-8779/2024-1 (68177440) zaradi enakega prekrška dne 27. 1. 2024, s katerim mu je izreklo globo v višini 300,00 EUR (v nadaljevanju: plačilni nalog z dne 28. 1. 2024).

2Vrhovni državni tožilec mag. Harij Furlan vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti zoper plačilni nalog z dne 28. 1. 2024 in račun z dne 25. 1. 2024 zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena v zvezi s tretjim odstavkom 192. člena Zakona o prekrških (ZP-1) s predlogom, naj Vrhovno sodišče zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijani plačilni nalog in račun razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prekrškovnemu organu.

3Vrhovno sodišče je na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti posredovalo obdolžencu, ki se je z zahtevo strinjal.

B.

4Jedro vložnikovih navedb je, da bi moral prekrškovni organ v odločbi o prekršku odvzeti premoženjsko korist v višini vrednosti tedenske vinjete in ne izdati posebnega računa za tedensko vinjeto.

5Vložnik mora v zahtevi za varstvo zakonitosti konkretizirati kršitve zakona, na katere se sklicuje, pri čemer se morajo zatrjevane kršitve po naravi stvari nanašati na odločbo, ki se izpodbija, oziroma na postopek pred izdajo odločbe.

6Kot izhaja iz podatkov spisa kot tudi iz same zahteve za varstvo zakonitosti je bil storilec dvakrat obravnavan zaradi vožnje brez veljavne vinjete kot prekrška po prvem odstavku 50. a člena ZCestn. V zvezi s prvim postopkom zaradi prekrška storjenega dne 24. 1. 2024 so procesno odločilna dejstva:

‒ dne 25. 1. 2024 je prekrškovni organ zaradi prekrška po prvem odstavku 50.a člena ZCestn, storjenem dne 24. 1. 2024 storilcu izdal plačilni nalog Pn430-7943/2024-1 (68176800 - v nadaljevanju: plačilni nalog z dne 25. 1. 2024) z globo v višini 300,00 EUR;

‒ ob izdanem plačilnem nalogu z dne 25. 1. 2024 je bil storilcu izdan račun z dne 25. 1. 2024 za tedensko vinjeto z veljavnostjo od dne 24. 1. 2024 do 30. 1. 2024 v znesku 16,00 EUR, skladno s tretjim odstavkom 42. člena ZCestn je veljala prepoved vožnje z vozilom do nakupa vinjete, torej do njenega plačila;

‒ dne 31. 1. 2024 je storilec plačal račun z dne 25. 1. 2024;

‒ z odločbo o prekršku z dne 7. 2. 2024 je bil izdani plačilni nalog z dne 25. 1. 2024 odpravljen, postopek o prekršku pa na podlagi 5. točke prvega odstavka 136. člena ZP-1 v zvezi z drugim odstavkom 58. člena ZP-1 ustavljen, ker ni bilo dokazano, da je storilec storil prekršek;

‒ dne 7. 2. 2024 storilčevi reklamaciji računa z dne 25. 1. 2024 cestna nadzornica ni ugodila.

V zvezi z drugim postopkom zaradi prekrška storjenega dne 27. 1. 2024 je odločilno, da je bil plačilni nalog z dne 28. 1. 2024 izdan samostojno, zaradi prekrška dne 27. 1. 2024, pri čemer storilcu ni bil izdan račun za vinjeto.

7Iz navedenega je mogoče zaključiti, da sta se zoper storilca vodila dva medsebojno samostojna postopka o dveh prekrških vožnje brez veljavne vinjete po prvem odstavku 50. a člena ZCestn. Prvi postopek se je zaključil z odločbo o prekršku, s katero je bil plačilni nalog odpravljen, postopek zaradi prekrška pa ustavljen. Drugi postopek zaradi drugega prekrška pa s pravnomočnim plačilnim nalogom. Ker gre za dva samostojna, med seboj neodvisna postopka in odločbi o prekršku, so tudi pravna sredstva zoper vsako od odločb samostojna, vključno z zahtevo za varstvo zakonitosti. S pravnim sredstvom zoper eno odločbo tako ni mogoče izpodbijati druge odločbe.

8V obravnavanem primeru je vrhovni državni tožilec vložil zahtevo zoper plačilni nalog z dne 28. 1. 2024 ter račun z dne 25. 1. 2024. Iz zahteve ni mogoče razbrati, da bi uveljavljal katerega od razlogov iz prvega odstavka 420. člena ZKP zoper plačilni nalog z dne 28. 1. 2024. Vsaka od odločb in postopek pred njima ima namreč samostojno naravo in je neodvisna od druge, saj je predmet vsake od njiju drug prekršek kot historičen dogodek. Med njima tako ni mogoče prepoznati neogibne povezave, za katero si prizadeva vložnik s posplošenimi navedbami, da bi sicer prekrškovni organ v drugem postopku ponovno izdal račun za tedensko vinjeto. Zato je zahteva v delu zoper plačilni nalog z dne 28. 1. 2024 vložena v nasprotju s prvim odstavkom 420. člena ZKP.

9Račun z dne 25. 1. 2024, ki ga izpodbija vložnik, je posledica dejstva, da je bilo vozilo cestninskega zavezanca ob kontroli brez veljavne vinjete, za katero tretji odstavek 42. člena ZCestn določa, da se izloči iz prometa in prepove nadaljnja vožnja dokler zavezanec ne plača elektronske vinjete. Splošni akt o cestninjenju v točki 10.3 nadalje določa, da pooblaščena uradna oseba za čas uporabe cestninske ceste brez veljavne elektronske vinjete sočasno z izvedenim prekrškovnim postopkom izda elektronsko vinjeto z začetkom veljavnosti na dan, ko je bil prekršek storjen ter zanjo izda račun. Izdaja računa je glede na povzete določbe tako vezana na prekrškovni postopek ter izdano odločbo o prekršku in ni odločba, s katero bi bil postopek končan, ali druga odločba v smislu prvega odstavka 420. člena ZKP, zato zoper izdani račun ni mogoče vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, ampak zgolj zoper odločbo o prekršku, v zvezi s katerim je bil račun izdan. V obravnavanem primeru to pomeni, da bi vložnik moral grajati postopanje prekrškovnega organa, ki je izdal račun za tedensko vinjeto, z vložitvijo zahteve za varstvo zakonitosti zoper odločbo o prekršku z dne 7. 2. 2024, s katero je bil plačilni nalog z dne 25. 1. 2024 odpravljen, postopek o prekršku pa ustavljen, česar pa vložnik ni storil.

C.

10Ker vložnik v zvezi s plačilnim nalogom z dne 28. 1. 2024, zoper katerega je vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ne uveljavlja nobenega od razlogov iz prvega odstavka 420. člena ZKP, račun z dne 25. 1. 2024 pa ne more biti samostojen predmet zahteve za varstvo zakonitosti, je Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo (drugi odstavek 423. člena ZKP).

11Odločitev je bila sprejeta soglasno.