VSRS Sklep X Ips 44/2016

Revizija se zavrže.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo prvotožeče stranke (v nadaljevanju revident) zoper 2., 3., 4. in 5. točko izreka odločbe Republike Slovenije, Upravne enote Kranj, št. 215-200/2012-94 z dne 10. 4. 2013. Z njo je prvostopenjski upravni organ v ponovljenem postopku zavrnil zahtevo A. A., prejeto 4. 7. 2012 za registracijo spremembe zastopnika društva B. (1. točka izreka), zavrnil zahtevo revidenta za registracijo spremembe sedeža društva, vloženo dne 18. 2. 2013 (2. točka izreka), ugodil zahtevi A. A., vloženi dne 21. 2. 2013 za registracijo spremembe zastopnika društva (3. točka izreka), odločil, da se v register društev vpiše sprememba zakonitega zastopnika in se tam, kjer je vpisan zakoniti zastopnik z imenom C. C., vpiše A. A. (4. točka izreka), odločil, da pritožba zoper odločbo o registraciji spremembe zastopnika društva ne zadrži vpisa v register društev (5. točka izreka) in zavrnil zahtevo stranskega udeleženca D. D. za vračilo stroškov postopka (6. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo, št. 2152-17/2012/12 (1324/12) z dne 20. 8. 2013, kot neutemeljeno zavrnila revidentovo pritožbo (in pritožbo drugo tožeče stranke) zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo.

2Zoper navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je revident dne 23. 5. 2015 vložil vlogo, ki jo je poimenoval „Multivloga“. Po pozivu sodišča na dopolnitev te vloge je dne 11. 12. 2015 po pooblaščencu (odvetniku) vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Smiselno uveljavlja vse revizijske razloge po prvem odstavku 85. člena ZUS-1. Predlaga ugoditev reviziji.

3Revizija ni dovoljena.

4Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnost tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne obrazlaga (razlogi za to so pojasnjeni že v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5Revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi zelo hudih posledic izpodbijanega akta po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Navaja, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice in se sklicuje na kršitev človekovih pravic iz prvega odstavka 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter na kršitev Ustave RS (22. člen).

6Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati. Ker je revident zelo hude posledice utemeljeval samo z navedbo, da ima izpodbijana odločitev zanj zelo hude posledice, vendar v reviziji teh zelo hudih posledic ni navedel oziroma konkretiziral, temveč se je le posplošeno skliceval na kršitev pravice do poštenega sojenja, opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil.

7Zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.