VSL Sklep IV Cp 861/2024

I. Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni v II. točki izreka:

- na koncu druge alineje tako, da se doda besedilo: "V času vikend stika starš, s katerim deklica preživlja vikend stik, mld. A. A. omogoči, da opravi razgovor preko avdio ali videoklica z drugim staršem";

- v tretjem odstavku tako, da se ura, ob kateri mld. A. A. med šolskimi počitnicami prehaja od enega do drugega starša, določi ob 14.00 uri (namesto ob 16.00 uri);

- v zadnjem odstavku tako, da v času poletnih počitnic starš, s katerim deklica preživlja počitnice, omogoči, da mld. A. A. opravi razgovor preko avdio ali video klica z drugim staršem dvakrat tedensko (namesto enkrat na teden).

II. Sicer se pritožba predlagateljice, pritožba nasprotnega udeleženca pa v celoti, zavrneta in se v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mld. A. A. (v nadaljevanju A. A.) zaupalo v skupno varstvo in vzgojo materi B. B.¹ in očetu C. C.² ter stalni naslov prebivališča otroka določilo na naslovu matere, kamor se vročajo tudi pošiljke za A. A. (I. točka izreka). Skupno varstvo in vzgoja se izvaja na način: da A. A. preživi z očetom C. C. med tednom vsak drugi ponedeljek in vsako sredo, ko oče A. A. po zaključku obveznosti prevzame v šoli, do 18.30 ure, ko jo pripelje na dom matere, v primeru, da je ponedeljek ali sreda praznik oziroma A. A. ni v šoli, pa jo ob 15.00 uri prevzame na domu matere in jo ob 18.30 uri pripelje nazaj na dom matere; vsak drugi vikend od petka, ko oče A. A. po zaključku obveznosti prevzame v šoli, do ponedeljka zjutraj, ko jo pripelje v šolo, v primeru, da je ponedeljek praznik oziroma A. A. ni v šoli, jo ob 9.00 uri pripelje na dom matere; šolske počitnice (jesenske, zimske in prvomajske, vse po šolskem koledarju) A. A. preživi polovico pri enem in polovico pri drugem staršu, v primeru, da so počitnice od ponedeljka do petka, je dan izmenjave sreda, ko mati A. A. ob 16.00 uri pripelje oziroma prevzame na domu očeta, v primeru, ko niso od ponedeljka do petka, je dan izmenjave na polovici počitnic; božično novoletne počitnice A. A. preživi izmenjaje, božične z enim staršem, novoletne z drugim staršem, pri čemer na dan izmenjaje mati A. A. pripelje oziroma prevzame na domu očeta. Božične praznike v letu 2024 A. A. preživi z očetom, novoletne z materjo, in tako izmenjaje naprej, po dogovoru med staršema lahko tudi drugače; poletne počitnice A. A. preživi izmenjaje 14 dni strnjeno z enim staršem, nato 14 dni strnjeno z drugim staršem, po koncu takšnega režima se nadaljujejo redni stiki, o stikih v času poletnih počitnic se starša dogovorita najkasneje do 31. 5. za tekoče leto, v primeru, da do dogovora med staršema ne pride, A. A. v letu 2024 prvih 14 dni poletnih počitnic preživi z mamo, nato 14 dni z očetom, nato 14 dni zopet z mamo in 14 dni z očetom, naslednje leto pa obratno; v času poletnih počitnic, ko A. A. strnjeno preživlja 14 dni z enim staršem, starš, s katerim deklica preživlja počitnice, enkrat na teden omogoči, da A. A. opravi razgovor preko avdio ali video klica z drugim staršem (II. točka izreka). Za preživljanje A. A. pri enem in drugem staršu velja, da se starša lahko dogovorita tudi drugače, glede na njune zmožnosti ter A. A. potrebe in koristi (III. točka izreka). Kar predlagata predlagateljica in nasprotni udeleženec glede varstva in vzgoje ter stikov več ali drugače, je sodišče zavrnilo (IV. točka izreka).

2Zoper sklep se pritožujeta oba udeleženca.

3Predlagateljica se pritožuje zoper prvi odstavek I. točke ter zoper II. in IV. točko izreka izpodbijanega sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče izpodbijani sklep spremeni tako: da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo materi; da se stiki z očetom v ponedeljek, sredo oziroma petek pričnejo ob 15.00 uri oziroma po zaključku A. A. izvenšolskih dejavnosti, v primeru, da se te zaključijo po 15.00 uri; da se vikend stik z očetom zaključi v nedeljo ob 18.30 in ima med vikend stikom v soboto A. A. avdio ali videoklic z drugim od staršev; da A. A. med šolskimi počitnicami med letom prehaja od enega starša k drugemu na polovici počitnic ob 12.00 uri; da poletne počitnice A. A. preživi tako, da prva dva tedna v juliju in avgustu preživi z očetom in druga dva tedna v juliju in v avgustu z materjo, razen če se do 31. 5. starša dogovorita drugače; da ima v času poletnih počitnic A. A. vsak tretji dan avdio ali videoklic z drugim staršem. Podrejeno predlaga, da sodišče druge stopnje delni sklep v izpodbijanih točkah razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

Predlagateljica nasprotuje odločitvi, da se A. A. zaupa v skupno varstvo in vzgojo materi in očetu. Da je takšna odločitev napačna, je opozarjala ves čas postopka, saj udeleženca nista zmožna v praksi izvajati skupnega starševstva, ker nista zmožna normalne komunikacije, njun odnos je zelo obremenjen s preteklimi zamerami. Sodna izvedenka za klinično psihologijo, ki je bila postavljena v postopku na prvi stopnji, je v izvedenskem mnenju z dne 1. 12. 2022 in ob zaslišanju zastopala stališče, da je v največjo A. A. korist, da se ta dodeli materi. Predlagateljica povzema dele izvedeniškega mnenja ter navaja, da je izvedenka večkrat izpostavila slabo komunikacijo in nezaupanje med staršema ter konflikten odnos, na več mestih je poudarila argumente za dodelitev A. A. materi ter argumente proti skupnemu starševstvu. Tudi na naroku je izpovedala, da sta udeleženca na področju partnerskih odnosov izredno nezrela in imata zelo težavno komunikacijo, imata konflikten odnos za pridobitev skrbništva in to je dosti neugodno za enega in drugega. Opisala je tudi nekaj konkretnih situacij, ko se starša nista mogla dogovoriti glede interesnih dejavnosti, ki bi jih A. A. obiskovala. Sodna izvedenka je pojasnila, da je pomembno, da sodišče čim bolj natančno določi režim stikov zaradi slabe komunikacije med staršema, da potem ni zapletov. Ves čas je poudarjala konflikten odnos med staršema ter izrazila mnenje, da skupno varstvo in vzgoja nista v A. A. korist. Kljub temu je sodišče odločilo drugače, po prepričanju predlagateljice materialnopravno zmotno, ne glede na to, da gre sodna praksa v tej smeri. Konkretni primer odstopa od sodne prakse glede na intenzivnost konflikta med staršema in njuno nezmožnost normalne komunikacije. Odločitev sodišča je v nasprotju z mnenjem sodne izvedenke in zato materialnopravno zmotna.

Tudi sodišče je zaznalo izjemno obremenjen odnos med staršema in je na začetku postopka odločilo, da udeleženca komunicirata izključno po elektronski pošti. Predlagateljica opozarja na ureditev v začasnih odredbah z dne 7. 7. 2020, 27. 10. 2020 in 23. 11. 2021. V sklepu z dne 23. 11. 2021 je sodišče celo jasneje določilo časovni okvir povišane telesne temperature deklice in predložitve zdravniškega potrdila nasprotnemu udeležencu. To je storilo, ker je zaključilo, da starša nista zmožna učinkovite komunikacije. Tudi komunikacija preko elektronske pošte je bila do predlagateljice žaljiva in poniževalna. Nadalje nasprotni udeleženec predlagateljice ne obvešča o bolezni A. A. niti o drugih pomembnih okoliščinah za čas, ko je A. A. pri njemu. Evidentno je, da starša ne bosta zmogla normalno komunicirati o vprašanjih glede A. A., kar bi bilo potrebno ob dodelitvi v skupno varstvo in vzgojo. Ker se nista zmožna dogovoriti, bo to oviralo izvrševanje starševskih pravic in obveznosti do te mere, da bo za A. A. nastala škoda. Konflikt med udeležencema se je zaostril in je še večji, kot je bil na začetku postopka.

Predlagateljica delno izpodbija tudi režim izvajanja stikov. V prvi in drugi alineji II. točke sklepa je sodišče navedlo, da oče A. A. prevzame (vsak drugi ponedeljek in vsako sredo oziroma petek) po zaključku obveznosti v šoli. Predlagateljica je velikokrat poudarila, da mora A. A. narediti domačo nalogo in druge šolske obveznosti v šoli, saj se je sicer dogajalo, da je A. A. s stika domov k materi prišla brez domače naloge in brez opravljenih šolskih obveznosti. Če oče ne poskrbi, da so domače naloge opravljene, mora biti A. A. toliko časa po koncu pouka in po kosilu v šoli, da obveznosti opravi v šoli. Sodišče je odločilo, da oče A. A. lahko prevzame med tednom v šoli po zaključku obveznosti. Predlagateljica meni, da je ta del izreka premalo jasen in ni izvršljiv, saj ni opredeljeno, kaj dikcija obveznosti v šoli pomeni, in je takšna ureditev neprimerna. Predlaga, da se določi ura prevzema na način, ki bo onemogočal razne manipulacije in težave. Najbolje je, da se določi, da oče prevzame A. A. ob 15.00 uri, ko bo vse opisano že izvršeno. Če ima izvenšolske dejavnosti, ki se končajo po 15.00 uri, pa naj jo prevzame po koncu izvenšolskih dejavnosti.

Predlagateljica se tudi ne strinja z 2. alinejo II. točke izpodbijanega sklepa glede določitve časa vrnitve z vikend stika. Nasprotuje odločitvi, da oče A. A. pripelje z vikend stikov v ponedeljek zjutraj direktno v šolo. Razdalja med D., kjer živi nasprotni udeleženec, in E., kjer A. A. hodi v šolo, je namreč prevelika, da bi se A. A. na tej relacij vozila vsak drugi ponedeljek zjutraj pred šolo. Ob gostem prometu vožnja ni udobna, ta bi za A. A. predstavljala večji stres, tudi organizacijsko to ni optimalno, saj bo imela A. A. v šolski torbi zvezke, delovne zvezke in učbenike za petkov urnik, ne pa za ponedeljek. Takšno stališče je zavzelo tudi sodišče v začasni odredbi z dne 27. 10. 2024, razlogi, da je sodišče svoje stališče sedaj spremenilo in odločilo drugače, pa niso pojasnjeni, kar predstavlja procesno kršitev. Dopolnitev oziroma spremembo predlaga tudi glede telefonskih klicev med vikendom, tako da se določi, da starš, pri katerem je A. A., v soboto omogoči, da A. A. opravi razgovor preko avdio ali videoklica z drugim staršem.

Nadalje predlaga spremembo v tretjem odstavku II. točke izpodbijanega sklepa glede časa predaje med šolskimi počitnicami ob sredah oziroma na polovici počitnic, ki ga je sodišče določilo ob 16.00 uri. Predlagateljica je zastopala stališče, da bi morala biti predaja ob 12.00 uri, ker je to bolj primerno zaradi organizacije časa in bolj pravično razdeljeno na polovico počitnic, tudi doslej sta si udeleženca v praksi tako delila počitnice.

V zvezi z režimom poletnih počitnic, opredeljenem v petem odstavku II. točke izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje zaporedje počitnic pri materi in očetu zapisalo v nasprotju s tem, kar je bilo predlagano oziroma je bila predhodna praksa udeležencev. Predlagateljica predlaga, da se ohrani dosedanji režim, tj. prva dva tedna julija pri očetu in druga dva tedna julija pri materi, nato prva dva tedna avgusta pri očetu in druga dva tedna v avgustu pri materi. To predlaga tudi zato, ker mati s A. A. kupuje šolske potrebščine in se A. A. pripravlja na šolo, zato je bolj primerno, da je pred pričetkom šole pri materi.

Glede telefonskih stikov v času počitnic, opredeljenih v šestem odstavku II. točke izpodbijanega sklepa je predlagateljica že tekom postopka izpostavila, da je možnost telefonskega ali video klica z drugim staršem zgolj enkrat na teden bistveno premalo. Meni, da bi se morali telefonski oziroma video stiki določiti najmanj vsak tretji dan.

Ker je IV. točka izpodbijanega sklepa, ki določa, da se zavrne vse, kar predlagateljica predlaga več ali drugače, povezana s prej navedenim, predlagateljica izpodbija tudi to točko.

4Nasprotni udeleženec se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče izpodbijani sklep razveljavi v celoti in vrne zadevo v novo odločanje sodišču prve stopnje.

Ne strinja se z odločitvijo sodišča o skupnem varstvu in vzgoji. Protispisna je navedba sodišča, da je nasprotni udeleženec šele kasneje v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 20. 2. 2024, navedel, da je A. A. bolj v korist, da se zaupa v varstvo njemu. Nasprotni udeleženec je res v predlogu z dne 10. 9. 2019 predlagal, da se A. A. dodeli v varstvo materi. Vendar pa je nato že v vlogi z dne 8. 4. 2020 predlagal, da se A. A. dodeli v varstvo in vzgojo njemu. Torej že od takrat predlaga in vztraja pri tem, da se A. A. dodeli njemu v varstvo, to pa zato, ker je iz ravnanja predlagateljice v času od avgusta 2019 do ponovne vzpostavitve stikov s sklepom o začasni odredbi z dne 4. 12. 2019 izhajalo, da je v večjo korist A. A., da se dodeli njemu v varstvo in vzgojo.

Nasprotni udeleženec nasprotuje razlogom izpodbijanega sklepa, da je predlagateljica na nek način utemeljeno ali upravičeno preprečevala stike med A. A. in nasprotnim udeležencem, ker, kot je navedla izvedenka, v primeru suma spolne zlorabe CDS predlaga stike v prostorih in pod nadzorom CSD in je CSD to predlagal v mnenju z dne 16. 10. 2019. Ravnanje predlagateljice do ponovne vzpostavitve stikov s sklepom o začasni odredbi z dne 4. 12. 2019 naj bi bilo upravičeno in naj bi temeljilo na protokolih in navodilih CSD-ja, enako je navajala tudi izvedenka klinične psihologije F. F. v mnenju z dne 1. 12. 2022. Navodila CSD-ja oziroma strokovnih delavcev v primeru sumov spolnih zlorab so res taka, vendar je v konkretnem primeru dejansko stanje drugačno. Sodišče prve stopnje namreč spregleda, da je mag. G. G. na koncu izvida (B39) zapisal, da je ob zaključku pregleda svetoval predlagateljici, da se vključi v psihološko svetovanje ali psihoterapijo, pred tem pa je v izvidu navedel, da pri A. A. ni sprememb v vedenju, ki bi kazale na stresni odziv ali večje čustvene stiske. Iz samega izvida tako izhaja, da je bila predlagateljica z rezultati pregleda seznanjena najkasneje 22. 8. 2019 in da ji je bilo takrat predlagano, naj zase poišče strokovno pomoč. Nepomembno je zato, ali je predlagateljica že na zadnjem pregledu prejela izvid mag. G. G., saj je bistveno, da je za rezultate pregleda izvedela že najkasneje 22. 8. 2019 in je že takrat vedela, da je vsak sum spolne zlorabe ovržen. Navedbe predlagateljice na naroku dne 20. 11. 2019, da še vedno čaka na izvid, so navadno sprenevedanje. Poleg tega je bila predlagateljica s A. A. v drugi polovici avgusta in v septembru 2019 na pregledih tudi pri številnih drugih zdravnikih (pri pediatrinji H. H., pediatru dr. I. I., pediatrinji J. J., pediatrinji K. K.), nobeden pri A. A. ni ugotovil znakov spolne zlorabe. Tega tudi ni ugotovil mag. G. G. Prav tako posebnosti nista ugotovili zdravnici na pregledu 20. 8. 2019. Dodatno je bilo predlagateljici na sestanku CSD ..., z dne 23. 10. 2019 povedano, da ni nobenih znakov za sum spolne zlorabe. S temi dokazi je dokazano, da je predlagateljica z gotovostjo vedela, da ni podan noben sum spolne zlorabe. Ugotovitve sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu, da je predlagateljica ravnala v skladu s protokoli v primeru suma spolne zlorabe, ko je preprečevala vsakršne stike med nasprotnim udeležencem in A. A., ker je verjela, da je podan sum spolne zlorabe, so zato napačne in je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Sodišče je pomanjkljivo in napačno ugotovilo dejansko stanje tudi zato, ker ni opravilo zaslišanja mag. G. G., od izvedenke klinične psihologije pa ni zahtevalo, da odgovori, ali je ravnanje predlagateljice v letu 2019, ko je preprečevala stike pod pretvezo izmišljene spolne zlorabe, upoštevala pri presoji starševskih kapacitet in ustreznosti predlagateljice za dodelitev A. A. v varstvo.

Iz navedenih dokazov izhaja, da je predlagateljica vedoma dejansko preprečevala stike med A. A. nasprotnim udeležencem in tudi med A. A. in njenim socialnim okoljem, saj jo je v času od 25. 9. 2019 do vzpostavitve stikov s sklepom o začasni odredbi 4. 12. 2019 vzela iz vrtca, vedoma je tudi v vlogah, poslanih na sodišče, predlagala, da se stike nasprotnega udeleženca omeji v največji možni meri oziroma, da ti potekajo zgolj in samo v prostorih CSD in v prisotnosti delavcev CSD. Nasprotni udeleženec meni, da tisti od staršev, ki si izmisli sum spolne zlorabe in pri trditvah o sumu spolne zlorabe vztraja, čeprav je bil s strani številnih zdravnikov in strokovnih oseb poučen, da takega suma ni, in dejansko preprečuje stike med otrokom in drugim staršem, da bi otroka odtujil od drugega starša, ni primeren, da se mu otrok dodeli v varstvo in vzgojo, kot tudi ni primeren za skupno starševstvo. Odločitev sodišča o skupnem varstvu in vzgoji je zato materialnopravno napačna. Napačno je tudi ugotovljeno dejansko stanje. Predlagateljica je tudi v nadaljevanju, po izdaji sklepa o začasni odredbi z dne 4. 12. 2019, še vedno zatrjevala, da obstaja sum spolne zlorabe in skušala omejevati in preprečevati stike. Med drugim tudi tako, da je pogosto zatrjevala, da je A. A. bolna in je skušala A. A. vpisovati na tiste popoldanske dejavnosti, ki so potekale v času, ko naj bi imela A. A. stik z nasprotnim udeležencem.

Glede mnenja izvedenke klinične psihologije F. F. je nasprotni udeleženec podal obširne pripombe in vprašanja, na katera naj bi izvedenka dodatno odgovorila. Izvedenka je bila zaslišana na naroku 30. 3. 2023, vendar na zastavljena vprašanja ni odgovorila oziroma je na njih odgovarjala na način, da je odgovarjala "mimo". Nasprotni udeleženec je zato v vlogi z dne 30. 5. 2023 podrobneje pojasnil, kako se je izvedenka izognila odgovorom na zastavljena vprašanja. Nasprotni udeleženec povzema svoja pojasnila in posamezna vprašanja ter navaja, da je izvedenka skušala opravičevati ravnanje predlagateljice. Izvedenka torej ni odgovorila na zastavljena vprašanja, ki so pravno pomembna v zadevi, zato je nasprotni udeleženec predlagal postavitev novega izvedenca klinične psihologije, zaslišanje mag. G. G. in poizvedbe pri Pediatrični kliniki UKC ... o tem, komu vse in kdaj je bilo poslano psihološko poročilo in na kakšen način. Sodišče nobenega od teh dokazov ni izvedlo, opravičilo je to na način, da je listino pod B39 spisa prejelo šele 4. 12. 2019. Nasprotni udeleženec je s temi dokazi dokazoval, da je preprečevanje stikov z izmišljenim sumom spolne zlorabe, ki ga je vršila predlagateljica, pravno pomembno za odločitev o A. A. varstvu in vzgoji, kot tudi, da je bila predlagateljica z vsemi ugotovitvami mag. G. G. seznanjena najkasneje na zadnjem pregledu pri tem zdravniku dne 22. 8. 2019 ter je njegov izvid prejela že v avgustu 2019. Ker sodišče ni izvedlo teh dokazov, je storilo bistveno kršitev določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa.

Iz povratnice v sodnem spisu o vročitvi predloga nasprotnega udeleženca je razvidno, da je bil ta vročen predlagateljici 19. 9. 2019, takoj naslednji dan, tj. 20. 9. 2019 je odšla na CSD in prijavila izmišljen sum spolne zlorabe. Časovna komponenta nazorno kaže, da je bila prijava narejena z namenom preprečevanja stikov.

Nasprotni udeleženec še poudarja, da zoper predlagateljico pri Okrajnem sodišču v ... teče kazenski postopek II K 000/2021 zaradi suma kaznivega dejanja grožnje na škodo A. A., posledice katerega so bile podplutbe na A. A. zadnjici, dolžine 5 centimetrov in širine 1-2 centimetra. Sodišče prve stopnje v zvezi s tem navaja le, da izvedenka pri A. A. ni zaznala, da bi se bala predlagateljice ali da bi pripovedovala o travmatskih dogodkih. Da izvedenka pri A. A. ni zaznala strahu ali travmatskih dogodkov, po presoji sodišča prve stopnje zadošča. Dejstva teka kazenskega postopka ni mogoče opravičiti ali spregledati na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje v 31. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tek kazenskega postopka zoper enega od staršev pri sodišču, pri čemer je oškodovanec njegov otrok, je že sam po sebi okoliščina, ki bi jo sodišče moralo upoštevati pri tem, kateremu od staršev bo dodelilo A. A. v varstvo in vzgojo oziroma ali jo bo dodelilo v skupno varstvo in vzgojo. Ne glede na to pa je nasprotni udeleženec predložil dokaze, predvsem fotografije poškodb A. A. po njeni zadnjici (in drugih delih telesa) glede katerih bi sodišče moralo opraviti vrednostno presojo in oceno o tem, ali vplivajo na odločitev o dodelitvi A. A. v varstvo in vzgojo in na kakšen način. Sodišče take presoje ni opravilo oziroma izpodbijani sklep o tem nima razlogov, posledično je bilo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in zmotno uporabljeno materialno pravo.

Odločitev sodišča prve stopnje o tem, da se A. A. dodeli v skupno varstvo in vzgojo, je torej napačna predvsem iz razloga, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo ravnanj predlagateljice, predvsem dalj časa trajajočega preprečevanja stikov s strani predlagateljice z uporabo izmišljenega suma spolne zlorabe, kot tudi dejstva, da zoper predlagateljico teče kazenski postopek zaradi suma storitve kaznivega dejanja prav na A. A. škodo.

5Predlagateljica v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca tej nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev. Prilaga klinično psihološko izvedensko mnenje dr. L. L., izdelano v kazenskem postopku II K 000/2021, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v ..., ter dopolnitev tega mnenja, ki sta bila izdelana po tem, ko je sodišče prve stopnje že izdalo izpodbijani sklep v predmetnem postopku. Z vpogledom v mnenje se lahko sodišče prepriča, da so pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca o domnevnem nasilnem ravnanju predlagateljice nad A. A. in posledicah neresnične in si je to izmislil, da bi dosegel dodelitev A. A. v varstvo in vzgojo njemu. Enako izhaja iz dopolnitve izvedenskega mnenja iste izvedenke.

6Pritožba predlagateljice je delno utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca pa ni utemeljena.

Glede odločitve o skupnem varstvu in vzgoji

7Materialnopravno izhodišče za odločanje o varstvu in vzgoji otroka je v Ustavi Republike Slovenija (54. člen Ustave) in na podlagi 8. člena Ustave v Konvenciji ZN o otrokovih pravicah (18. člen KOP). Iz 54. člena Ustave izhaja, da so pravice in dolžnosti staršev, da vzdržujejo, izobražujejo in vzgajajo svoje otroke, enake. Odgovornost in pravice staršev do otrok so enake (135. člen Družinskega zakonika, DZ) tudi v primeru, če živijo ločeno. Tudi po KOP sta oba starša enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj (18. člen), kar velja kot načelo tudi v primeru, ko starši ne živijo več skupaj. Z vidika pravic staršev bi bilo torej najprimerneje, da za otroka vselej skrbijo in izvršujejo svoje pravice skupaj, tudi če živijo ločeno. Te pravice se lahko omejijo samo iz razlogov, ki jih narekuje otrokova korist. Z vidika otrokove koristi pa velja kot izhodišče, da varstvo in vzgoja potekata tako, kot da bi bila življenjska skupnost staršev (še vedno) vzpostavljena. Iz določb Ustave, KOP in DZ zato izhaja, da naj bo skupno varstvo in vzgoja otroka najustreznejša in tudi prvenstvena rešitev pri odločanju o njegovem zaupanju v varstvo in vzgojo. Takšna oblika varstva in vzgoje otroka je lahko tudi rezultat odločitve sodišča in ne le sporazuma med staršema (138. in 139. člen DZ). V tem se sedaj veljavna ureditev razlikuje od ureditve, določene s prej veljavnim Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), po kateri je bilo skupno starševstvo pogojeno s soglasjem obeh staršev (prvi in tretji odstavek 105. člena ZZZDR). To obliko varstva in vzgoje otroka lahko sodišče po DZ izreče brez predlogov udeležencev in kljub morebitnemu nestrinjanju staršev ali enega od njiju. Le ogrožanje otrokove koristi lahko prepreči določitev takšne oblike vzgoje in varstva. Kot je navedlo sodišče prve stopnje, je odstop od primarne, osnovne oblike starševske skrbi (skupnega varstva in vzgoje) utemeljen zlasti tedaj, ko zato, da se enega od staršev omeji ali izključi glede varstva, vzgoje in oskrbe otroka obstojijo posebni, upravičeni razlogi: npr. nasilje, zlorabljanje, alkoholizem, narkomanija, resna telesna ali duševna bolezen enega od staršev in drugi podobni razlogi, zaradi katerih eden od staršev ni sposoben ali voljan kakovostno poskrbeti za varstvo, vzgojo in oskrbo otroka z upoštevanjem njegove največje koristi. Po sodni praksi je ta oblika vzgoje in varstva otroka v nasprotju z njegovimi koristmi (tudi) takrat, kadar med starši obstaja zelo visoka stopnja konflikta, ki ga ogroža.³ Sam konflikt med staršema tako še ni ovira za skupno izvajanje starševske skrbi. Konflikti med staršema namreč vplivajo na otroka neodvisno od tega, ali starša živita skupaj ali ločeno, zato ni v korist otroku, da se ga zaradi konfliktnih odnosov med staršema prikrajša za stike z enim staršem. Omejevanje stikov otroka z enim staršem namreč namreč lahko vodi v odtujenost med njima, to pa razvoju otroka škoduje.⁴

8Sodišče prve stopnje je v postopku ugotovilo, da je CSD v mnenju z dne 1. 4. 2020 navedel, da starša vsak zase izkazujeta dobre kvalitete za ustrezno starševstvo. Kljub temu je CSD takrat ocenil, da skupno starševstvo ni mogoče, glede na to, da izkazujeta visoko medsebojno nezaupanje in ne zmoreta komunicirati brez konfliktov. Tudi izvedenka za klinično psihologijo F. F. je v svojem mnenju z dne 1. 12. 2022 navedla, da so osebnostne lastnosti obeh staršev primerne in na kažeta večjih odstopanj, oba sta tudi primerna za starševstvo. Ugotovila je, da vsak starš zase primerno vzgojno deluje in vzpodbuja hčerko v razvoju, samostojnosti in kreativnosti ter ji nudi primerno vzgojo, toplino in varnost, psihopatološka odstopanja pri starših niso prisotna. Deklica je sicer primarno navezana na mamo, ji bolj zaupa in je čustveno navezana nanjo, ima pa z obema staršema dober kontakt, tudi z očetom, in je izvedenka odnos deklice do očeta ocenila kot pristen. Na izrecno vprašanje sodišča je sicer izvedenka odgovorila, da je upoštevaje vse okoliščine in doživljanje deklice ter dosedanjo skrb mama bolj primerna za varstvo in vzgojo deklice, pri čemer je izvedenka glede skupnega varstva in vzgoje videla nekaj problemov v komunikaciji med udeležencema, v izmenjavi informacij, v tem, da si ne zaupata. Navedla je, da je za skupno starševstvo nujno, da starša izboljšata medsebojno komunikacijo. Glede tega je nadalje sodišče prve stopnje ocenilo, da sta starša med postopkom, še posebej v zadnjem času, dokazala, da določena stopnja ustrezne komunikacije in zaupanja obstoji. Brez pomoči in poseganja sodišča sta se uspela dogovoriti glede nekaterih zunajšolskih dejavnosti, ki jih deklica obiskuje (mažoretke), z začasno sodno poravnavo sta se uspela na naroku dogovoriti tudi glede preživljanja lanskoletnih prvomajskih in poletnih počitnic. Sodišče je ugotovilo, da predlagateljica sicer še vedno navaja, da ji nasprotni udeleženec vseskozi nagaja in jo obtožuje, da je neprimeren starš, na drugi strani pa je nasprotni udeleženec izpovedal, da ocenjuje, da se njuna komunikacija s predlagateljico izboljšuje in se glede določenih vprašanj ali sprememb glede izvajanja stikov uspeta dogovoriti (glej 34. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje). Kot je izpovedala predlagateljica, sta se dogovorila tudi, da ob ponedeljkih stik traja do 18.30 ure, kljub temu, da je bila v začasni odredbi določena 18.00 ura, ker ima A. A. ob ponedeljkih zunajšolsko dejavnost (...) in se stik lahko začne šele ob 15. 30. uri.

9Ob ugotovljenem dejanskem stanju, ko je izvedenka (poleg CSD) ugotovila, da imata ustrezne starševske kapacitete oba udeleženca, in ob hkratni ugotovitvi, da določena stopnja ustrezne komunikacije in zaupanja med njima obstoji, kljub še vedno obstoječim konfliktom, je sodišče utemeljeno odločilo, da se A. A. zaupa v skupno varstvo in vzgojo obema udeležencema. Odločitev, da se deklica zaupa v varstvo in vzgojo samo materi, namreč ne bi zmanjšala konfliktnih situacij. Kot je ocenilo sodišče prve stopnje, pa bo skupno varstvo in vzgoja spodbudilo oba starša k prizadevanju, da zmanjšata partnerski konflikt in tudi medsebojno nezaupanje. Kot je bilo že navedeno, namreč konflikti med staršema vplivajo na otroke neodvisno od tega, ali starša živita skupaj ali ločeno. Odločitev sodišča prve stopnje o zaupanju A. A. v skupno varstvo in vzgojo obema udeležencema je tako po oceni sodišča druge stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju in upoštevanju prej navedenih materialnopravnih izhodišč pravilna. Pravilni so tudi razlogi sodišča prve stopnje v zvezi s tem in se sodišče druge stopnje nanje, v izogib ponavljanju, sklicuje in jih sprejema. V nadaljevanju odgovarja na posamezne pritožbene navedbe udeležencev, s katerimi takšno odločitev in razloge sodišča prve stopnje izpodbijata.

10Ob obrazloženem so neutemeljene pritožbene navedbe predlagateljice, da skupno varstvo in vzgoja v konkretnem primeru nista primerna, ker starša nista zmožna normalne komunikacije in je njun odnos zelo obremenjen s preteklimi zamerami.⁵ Ugotovitve sodne izvedenke, na katere predlagateljica opozarja v pritožbi, tj. da med staršema obstaja slaba komunikacija, nezaupanje in konflikten odnos, da sta na področju partnerskih odnosov izredno nezrela in imata težavno komunikacijo, je sodišče pri odločitvi upoštevalo. Poleg tega je tudi sodišče res zaznalo obremenjen odnos med staršema, kar je upoštevalo tudi pri predhodnem odločanju (določitev komunikacije po elektronski pošti v predhodnih odločbah, jasna določitev časovnega okvira povišane telesne temperature in predložitve zdravniškega potrdila nasprotnemu udeležencu, video klic glede hčerinega zdravstvenega stanja). Vendar pa je sodišče utemeljeno upoštevalo tudi, da se je situacija med udeležencema vendarle izboljšala (kar je izvedenka opredelila kot nujno za skupno starševstvo), tako da sam konfliktni odnos, kakršen še obstaja med udeležencema v konkretnem primeru, ob ustreznih starševskih kapacitetah obeh udeležencev in dejanski možnosti skrbi za otroka, še ni razlog za zaupanje otroka v varstvo in vzgojo le enemu od staršev.

11Res se v preteklosti udeleženca glede določenih aktivnosti nista mogla dogovoriti. Predlagateljica je zatrjevala, da zato, ker nasprotni udeleženec nasprotuje njenim predlogom, ker nimata dobre komunikacije, medtem ko je nasprotni udeleženec navajal, da določene aktivnosti, v katere je želela A. A. vpisati predlagateljica, A. A. niso zanimale in jim je nasprotoval iz tega razloga. Vendar pa, kot je bilo ugotovljeno, sta se v zadnjem času udeleženca že brez pomoči in poseganja sodišča uspela dogovoriti glede nekaterih zunajšolskih dejavnosti, ki jih deklica obiskuje (mažoretke), dogovorila sta se tudi glede spremenjene ure začetka in konca stika v ponedeljek. Na podlagi ugotovljenega pa ni mogoče pritrditi navedbi predlagateljice, da bo nezmožnost za dogovarjanje ovirala izvrševanje starševskih pravic in obveznosti do te mere, da bo za A. A. nastala škoda (ker se ne bo m0gla udeležiti dogodka ali dejavnosti). Ne gre torej (več) za tako zelo visoko stopnjo konflikta, da bi bila A. A. ogrožena in bi bila ta oblika vzgoje in varstva v nasprotju z njenimi koristmi.⁶

12Nasprotni udeleženec očita, da je protispisna obrazložitev sodišča, da je predlagal, da se A. A. dodeli njemu v varstvo in vzgojo v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 20. 2. 2024. Zatrjuje, da je to predlagal že v pripravljalni vlogi z dne 8. 4. 2020. Takšen predlog je bil (primarno) v tej vlogi res podan, vendar je podredno takrat nasprotni udeleženec še vedno predlagal, da se A. A. zaupa v varstvo in vzgojo materi, pomanjkljiv povzetek predlogov predlagatelja pa v ničemer ne vpliva na odločitev oziroma ne more biti odločilen.

13Nasprotni udeleženec tudi v pritožbi vztraja pri dveh očitkih predlagateljici, zaradi katerih zatrjuje, da ni primerna, da se ji A. A. zaupa v varstvo in vzgojo. Prvi očitek se nanaša na ravnanje predlagateljice v zvezi s sumom spolne zlorabe, ki je bila očitana nasprotnemu udeležencu. Poleg tega je nasprotni udeleženec v postopku poudarjal tudi, da pri Okrajnem sodišču v ... zoper predlagateljico teče kazenski postopek II K 000/2021 zaradi suma kaznivega dejanja grožnje na škodo A. A., posledice katerega so bile podplutbe na A. A. zadnjici.

14Sodišče druge stopnje najprej ugotavlja, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje in kot je poudarila izvedenka, da v primeru suma spolne zlorabe obstaja protokol, CSD pripravi tudi oceno ogroženosti in praviloma predlaga stike v prostorih in pod nadzorom CSD, dokler se sum spolne zlorabe ne razreši. Tudi v tem primeru je CSD predlagal, da stiki A. A. z očetom potekajo v prisotnosti tretje osebe, dokler se ne razišče sum spolne zlorabe. Predlagateljica je res v avgustu in septembru 2019 s A. A. opravila več pregledov pri zdravnikih, te v pritožbi nasprotni udeleženec povzema, glede na njihovo vsebino (neobstoj zunanjih poškodb, normalni ginekološki status) pa neutemeljeno pa navaja, da je že na podlagi teh pregledov z gotovostjo vedela, da ni podan noben sum spolnega nasilja (glede na navedbe o slikanju, slačenju). Na pregledu je bila tudi pri mag. G. G., in sicer na več srečanjih, nazadnje 22. 8. 2019. Nasprotni udeleženec zatrjuje, da je za rezultate tega pregleda izvedela najkasneje 22. 8. 2019 in je že takrat vedela, da ne obstaja noben sum spolne zlorabe (nasilja) oziroma, da je vsak tak sum ovržen. Glede na mnenje mag. G. G. (zap. št. 51) takšne pritožbene navedbe niso utemeljene. V mnenju je namreč mag. G. G. navedel, da je bila mama negotova glede svojega suma, da bi oče A. A. neustrezno fotografiral, zato si je želela dodatne strokovne pomoči za razjasnitev svojih sumov. Na A. A. vedenje po stikih z očetom je postala bolj pozorna po pričetku postopkov za podrobnejšo opredelitev stikov med A. A. in očetom in je skladno s tem A. A. z vprašanji zaprtega tipa spraševala glede morebitnih neprimernih oblik očetovega vedenja. Vsebina mnenja pa ne potrjuje, da bi predlagateljica, tudi če bi bila z mnenjem seznanjena že 22. 8. 2019, zagotovo vedela, da sum spolne zlorabe ni podan oziroma, da si je sum izmislila. Med pregledom je namreč A. A. potrdila, da je bila na dotični dan z očetom v nakupovalnem središču TC, ni navajala, da bi jo slikal ali se do nje neustrezno vedel, a se v pogovor o poteku tega dne ni želela vključiti. Kljub temu, da je mag.G. G. navedel, da navedbe mame, z izjemo dogodka, ko naj bi se A. A. slekla pred drugim dečkom v šoli, niso kazale na dosledne spremembe v A. A. vedenju v vrtcu ali doma, ki bi neposredno kazale na prisotnost akutnega stresnega odziva ali druge večje čustvene stiske, torej ni potrdil suma spolne zlorabe, pa glede na celotno vsebino mnenja predlagateljici tudi ni mogoče očitati, da bi že 22. 8. 2019 (če bi bila s tem seznanjena že takrat, kot zatrjuje nasprotni udeleženec) zagotovo vedela, da je vsak sum spolne zlorabe ovržen oziroma, da si je sum izmislila in je stikom nasprotovala brez utemeljenega razloga. Na to tudi ne kaže dejstvo, da ji je mag. G. G. svetoval, da se vključi v psihološko svetovanje ali psihoterapijo, saj ji je, kot izhaja iz mnenja, to priporočil glede na stresne okoliščine ob podajanju suma ter težave pri usklajevanju stikov med staršema.

15Glede na vsebino mnenja pa sodišče tudi utemeljeno od izvedenke ni zahtevalo, da se dodatno podrobno opredeli do vprašanja, ali je ravnanje predlagateljice v letu 2019, ko je po navedbah nasprotnega udeleženca preprečevala stike pod pretvezo izmišljenega suma spolne zlorabe, upoštevala pri presoji starševskih kompetenc in ustreznosti predlagateljice glede zaupanja v varstvo in vzgojo. Potrebno tudi ni bilo zaslišanje mag. G. G. in tudi ne poizvedbe, kdaj in komu je bilo poslano psihološko poročilo in na kakšen način.⁷ Nasprotni udeleženec nadalje opozarja na zapisnik CSD z dne 23. 10. 2019, iz katerega izhaja, da iz pridobljenih podatkov ni možno sklepati, da bi bila deklica dejansko ogrožena z vidika suma spolne zlorabe. Glede na to, da je sam CSD ta zapisnik priložil svojemu mnenju, v katerem je predlagal, da stiki A. A. z očetom potekajo v prisotnosti tretje osebe, dokler se ne razišče sum spolne zlorabe, pa tudi na tej podlagi predlagateljici neutemeljeno očita, da je stike preprečevala namenoma in da je bil sum spolne zlorabe izmišljen. Kot predlagateljica navaja v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca, je sledila protokolom CSD. Ovadbe tudi ni podala ona, ampak CSD, potem ko je predlagateljica pri CSD kot mama izrazila svojo skrb glede na A. A. ravnanje. Očitki, da je predlagateljica vedoma, čeprav ni bilo nobenega suma spolne zlorabe, do vzpostavitve stikov s sklepom o začasni odredbi dejansko preprečevala stike med A. A. in nasprotnim udeležencem ter tudi A. A. in njenim socialnim okoljem, ker je A. A. v času od 25. 9. 2019 do 4. 12. 2019 vzela iz vrtca, se ob obrazloženem pokažejo za neutemeljene. Ker je neutemeljen očitek, da je stike preprečevala namenoma in da je bil sum spolne zlorabe izmišljen, je posledično neutemeljen tudi očitek, da iz tega razloga predlagateljica ni primerna za skupno starševstvo, zlasti ob upoštevanju odločilnih ugotovitev, da ima predlagateljica ustrezne starševske kapacitete (izvedenka je ocenila celo, da naj bi bila bolj primerna za varstvo in vzgojo deklice od nasprotnega udeleženca).

16Neutemeljeni so tudi očitki, da je predlagateljica preprečevala stike s trditvami, da je A. A. bolna in zato ne more iti na stik. Nasprotni udeleženec teh očitkov v pritožbi ne konkretizira, v spisu pa se nahajajo tudi zdravniška potrdila za A. A. Prav tako nasprotni udeleženec v pritožbi le pavšalno navaja, da je predlagateljica skušala A. A. vpisovati na popoldanske aktivnosti v času, ko naj bi imela A. A. stik z nasprotnim udeležencem.

17Številni očitki izvedenki klinične psihologije prav tako niso utemeljeni. Na vprašanja, pomembna za zadevo, je izvedenka odgovorila, pri čemer je nasprotni udeleženec zastavljal številna vprašanja, ki ne sodijo v domeno izvedenke, ampak gre za dokazno oceno, ki je na strani sodišča. Postavitev novega izvedenca klinične psihologije zato in zaradi že predhodno navedenega ni bila potrebna. Da niso bili potrebni zaslišanje mag. G. G. in poizvedbe pri Psihiatrični kliniki UKC ...., je bilo tudi že obrazloženo, zato so neutemeljeni tudi očitki, da je sodišče prve stopnje storilo bistveno kršitev določb postopka, ker predlaganih dokazov ni izvedlo. Tudi ne drži, da časovna komponenta dokazuje, da je šlo za izmišljen sum spolne zlorabe. Predlog nasprotnega udeleženca je bil predlagateljici vročen 19. 9. 2019, 20. 9. 2019 pa je odšla na CSD, a kot je bilo že obrazloženo, je zaradi suma spolne zlorabe predlagateljica A. A. peljala na več pregledov že pred vložitvijo predloga nasprotnega udeleženca, v avgustu in v začetku septembra 2019.

18Končno je neutemeljen tudi očitek nasprotnega udeleženca, da je odločitev o skupnem varstvu in vzgojo napačna, ker zoper predlagateljico pri Okrožnem sodišču v ... teče kazenski postopek II K 000/2021 zaradi suma kaznivega dejanja grožnje na škodo A. A., posledica katerega so bile podplutbe na A. A. zadnjici. Izvedenka je, kot je navedlo sodišče prve stopnje, pri deklici uporabila psihološke preizkuse, in sicer preizkus za opredelitev doživljanja otrok, tematsko risanje in risanje družine ter opazovanje odnosa med otrokom in staršema (z vsakim staršem posebej). Izvedenka je zaslišana naroku 30. 3. 2023 izpovedala, da ob pregledu deklice ni zaznala, da bi imela neko travmatsko izkušnjo v zvezi z nasiljem. A. A. tega ni povedala, tega tudi njeni psihološki preizkusi niso odražali. Če bi izvedenka zaznala, da je deklica maltretirana ali nesproščena, da ima neki strah, da se boji mame, da bi deklica pripovedovala o dogodkih, ki bi bili travmatski, bi izvedenka to v mnenju zapisala. Sodišče je tudi v tem delu mnenje izvedenke sprejelo kot strokovno in prepričljivo, sprejema ga tudi sodišče druge stopnje. Odločilno je, da travmatska izkušnja ni izkazana, predlagateljica pa ima ustrezno starševske kapacitete. Res zoper predlagateljico še teče kazenski postopek, a je neutemeljena navedba, da je že sam tek navedenega kazenskega postopka okoliščina, zaradi katere sodišče mld. A. A. ne bi smelo zaupati v skupno varstvo in vzgojo udeležencema. Odgovoru na pritožbo je predlagateljica priložila tudi klinično psihološko izvedensko mnenje in njegovo pisno dopolnitev iz navedenega kazenskega postopka, iz katerih izhaja, da A. A. spontano ne poroča o kakršnihkoli škodnih dogodkih, ki bi se ji zgodili, bodisi v odnosu z mamo ali očetom in zanika, da bi bila starša kadarkoli do nje nasilna. Izvedenka pri A. A. na osnovi kliničnopsihološke eksploracije in pregleda ni ugotovila znakov in posledic fizičnega ali psihičnega nasilja oziroma surovega ravnanja, prav tako ne motenj čustvovanja (v smislu anksiozno-depresivne simptomatike, vedenjske simptomatike, opozicionalnosti, kljubovalnosti, regresivnega vedenja, telesnih simptomov v smislu odreagiranj, znižane samopodobe, ipd.), pri njej tudi ni ugotovila značilnih znakov travmatskega doživljanja. A. A. se mame ne izogiba, se je ne boji, prav tako ni zaznala, da bi skušala prikrivati mamina ravnanja. Odgovor na pritožbo skupaj z mnenjem in dopolnitvijo je bil vročen v izjavo tudi nasprotnemu udeležencu, ki se o tem ni izjavil. Ker torej v času odločanja v zvezi z zatrjevanim nasiljem pri A. A. ni bila zaznana travmatska izkušnja (izvedenka v tem postopku), kar je odločilno, se sodišču ni bilo treba posebej izjasnjevati o kazenskem postopku in tudi ne o fotografijah poškodb.

19Nenazadnje pa sta se oba udeleženca, kljub temu, da v pritožbi nasprotujeta zaupanju mld. A. A. v njuno skupno varstvo in vzgojo (sicer pogojno, glej zapisnika z narokov dne 1. 6. 2023 in 19. 6. 2023), strinjala, da se jima A. A. zaupa v skupno varstvo in vzgojo.⁸

Glede načina skupnega varstva in vzgoje

20Kadar se sodišče za skupno varstvo in vzgojo odloči proti volji (enega od) staršev, mora ugotoviti, ali se bosta starša zmogla sama sporazumeti o načinu izvrševanja skupnega varstva in vzgoje. Če ugotovi, da tega ne zmoreta, je v korist otroka, da v izreku sklepa način izvrševanja natančneje določi.⁹ Na to, da je treba v primeru slabe komunikacije med staršema določiti natančen režim stikov, je, kot opozarja v pritožbi predlagateljica, opozorila tudi sodna izvedenka. Sodišče prve stopnje je utemeljeno upoštevalo, da je v A. A. korist, da v izreku sklepa način izvrševanja skupnega varstva in vzgoje natančneje določi in je to tudi storilo. To pa ne pomeni, da bi lahko sodišče določilo vsako podrobnost, kot to želi predlagateljica.

21Predlagateljica tako neutemeljeno navaja, da bi bilo treba še bolj natančno konkretizirati, kdaj oče A. A. prevzame v šoli (vsak drugi ponedeljek in vsako sredo oziroma petek). Sodišče je odločilo, da oče A. A. prevzame po zaključku obveznosti v šoli in to tudi ustrezno obrazložilo. Kot je ugotovilo sodišče, namreč nasprotni udeleženec že sedaj upošteva A. A. želje in obveznosti, v primeru, da se želi igrati s sošolci na igrišču, jo počaka kje v bližini. Sodišče je tako ustrezno upoštevalo, da lahko nasprotni udeleženec A. A., v primeru, da ta prej (kot ob 15.00 uri) zaključi z obveznostmi, prevzame že takrat. V sklepu je obrazložilo, da oče A. A. prevzame po zaključku obveznosti v šoli, oče pa se lahko sam dogovori s hčerko, katera ura ji najbolj ustreza, kar je glede na A. A. starost tudi primerno. Sodišče pa je nasprotnemu udeležencu tudi verjelo, da bo upošteval, da je za A. A. koristno, da v šoli opravi šolske obveznosti in ima po koncu šolskih obveznosti tudi čas za igro s sošolci. Fiksno določena ura tudi po oceni sodišča druge stopnje ni potrebna.

22Neutemeljena je tudi pritožbena navedba predlagateljice v zvezi z 2. alinejo II. točke izreka izpodbijanega sklepa glede določitve časa vrnitve z vikend stika. Sodišče je utemeljeno sledilo mnenju izvedenke, ki je zaslišana na naroku izpovedala, da dopušča možnost, da vikend stik traja do ponedeljka zjutraj, ter ocenilo, da je to A. A. v korist, saj bosta lahko oče in hčerka v celoti izkoristila čas med vikendom, šla tudi na kakšen daljši izlet. Glede na to, da se bo A. A. na ta način v šolo v ponedeljek zjutraj vozila zgolj dvakrat na mesec, pa zanjo to tudi ne bo preveč obremenjujoče, ne glede na razdaljo med D. in E., na katero opozarja predlagateljica v pritožbi. V pritožbi navaja tudi, da to organizacijsko ni optimalno, ker bo imela A. A. v šolski torbi zvezke, delavne zvezke in učbenike za petkov urnik, ne pa šolskih potrebščin za ponedeljek, ki jih ima pri materi, vendar takšno organizacijsko vprašanje ne more imeti prednosti pred koristjo otroka.

23Neutemeljen je tudi očitek predlagateljice, da je sodišče prve stopnje, ker je v sklepu z dne 27. 10. 2020 zavzelo stališče, da ima vožnja za A. A. več negativnih učinkov kot pozitivnih, zdaj pa je to stališče spremenilo in tega ni pojasnilo, storilo procesno kršitev. Okoliščine so namreč sedaj drugačne (A. A. je sedaj starejša, takrat ni bila primerna razširitev stikov na tri noči). Poleg tega se je sodišče glede tega oprlo tudi na mnenje izvedenke in svojo odločitev ustrezno obrazložilo ter drugačne pritožbene navedbe niso utemeljene.

24Nadalje predlagateljica neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča v petem odstavku II. točke izreka izpodbijanega sklepa glede zaporedja preživljanja počitnic pri materi oz. očetu (v nasprotju s predhodno prakso udeležencev). Predlaga ohranitev sedanjega režima (da A. A. preživi prva dva tedna julija pri očetu in druga dva tedna julija pri materi, nato prva dva tedna avgusta pri očetu ter druga dva tedna v avgustu pri materi), kar utemeljuje z dejstvom, da s A. A. pred začetkom šolskega leta kupuje šolske potrebščine in se A. A. takrat pripravlja na šolo, a neutemeljeno. Po določenih izmenjavah od začetka julija bo, tudi ko bo A. A. prvih 14 dni poletnih počitnic preživela z mamo, še vedno ostalo nekaj dni konec avgusta, ko se nadaljujejo redni stiki. Poleg tega je sodišče razpored stikov določilo le za primer, da se starša o terminih v času poletnih počitnic ne dogovorita najkasneje do 31. 5. za tekoče leto.

25Utemeljeno pa predlagateljica izpodbija odločitev sodišča v tretjem odstavku II. točke izreka izpodbijanega sklepa glede predaje med šolskimi počitnicami ob sredah oziroma na polovici počitnic ob 16.00 uri. Neutemeljeno sicer navaja, da bi morala biti predaja ob 12.00 uri, ker je to bolj primerno zaradi organizacije časa in bolj pravično razdeljeno na polovico počitnic. Če se zavzema za pravično delitev, je ta ob 14.00 uri (in ne 12.00 uri), zato je temu ustrezno sodišče druge stopnje spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

26Glede avdio (telefonskih) oziroma video klicev med vikendom ter v času poletnih počitnic je utemeljena pritožbena navedba, da je prav, da se A. A. omogoči razgovor z drugim staršem tudi med vikendi ter več kot enkrat tedensko med poletnimi počitnicami (glede na mnenje izvedenke, da je to ustrezno, kadar stik poteka več dni). Sodišče druge stopnje je zato odločitev glede klicev v II. točki izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da je določilo avdio oz. video klic tudi med vikendom (dodano besedilo v drugi alineji II točke izreka izpodbijanega sklepa), v času poletnih počitnic pa se razgovor preko avdio oziroma video klica z drugim staršem omogoči dvakrat tedensko, (in ne le enkrat, ne pa tudi najmanj vsak tretji dan, kot predlaga predlagateljica, spremenjen zadnji odstavek II. točke izreka izpodbijanega sklepa).

27Glede na obrazloženo je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbi predlagateljice delno ugodilo in delno spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (358. člena ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1), v ostalem delu pa je pritožbo predlagateljice, pritožbo nasprotnega udeleženca pa v celoti, zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

28Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržana za končno odločbo.

¹ Predlagateljici oziroma nasprotni udeleženki v postopku predlagatelja C. C., sodišče druge stopnje jo zaradi jasnosti označuje kot predlagateljico.
² Predlagatelju oziroma nasprotnemu udeležencu v postopku predlagateljice B. B., sodišče druge stopnje ga zaradi jasnosti označuje kot nasprotnega udeleženca.
³ Glej sklep VSL IV Cp 98/2011.
⁴ Sklep VSL IV Cp 387/2023.
⁵ Predlagateljica opozarja na komunikacijo tekom postopka ter zatrjuje, da starša ne bosta mogla normalno komunicirati o vprašanjih glede A. A. Ker se za to nista zmožna dogovoriti, bo za A. A. nastala škoda, kot se je dogajalo že do sedaj, ko se A. A. ni mogla udeležiti dogodka ali dejavnosti, ko je nasprotni udeleženec temu nasprotoval. Opozarja, da je o tem, da se starša nista mogla dogovoriti glede interesnih dejavnosti, ki bi jih A. A. obiskovala, izpovedala tudi izvedenka ob zaslišanju.
⁶ Kot je navedlo sodišče prve stopnje, pa morata starša o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, odločati sporazumno in v skladu s koristjo otroka, kar bi veljalo tudi v primeru, da bi bil otrok zaupan v varstvo in vzgojo samo enemu staršu (151. člen DZ).
⁷ Sodišče je sicer sledilo predlagateljici, da izvid mag. G. G. o pregledu (na naroku 20. 11. 2019) še čaka.
⁸ Če bi bil sklenjen dogovor glede vseh odprtih vprašanj (l. št. 770 in 775).
⁹ Glej sklep VS RS II Ips 8/2023.