VSC Sodba PRp 149/2024

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Obdolženec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 255,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, sicer se prisilno izterja.

1Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedeno sodbo spoznalo obdolženca za odgovornega storitve uvodoma navedenega prekrška, mu izreklo globo v višini 1.200,00 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk (KT) za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije in odločilo, da se obdolžencu všteje čas pridržanja na Policijski postaji Velenje do 12 ur v višini 20,00 EUR tako, da se sodba izvrši za preostanek globe v višini 1.180,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe ter da se obdolženca oprosti plačila stroškov postopka.

2Zoper tako odločitev se pritožuje zagovornik obdolženca iz pritožbenega razloga bistvene kršitve določb postopka o prekršku ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po 1. in 3. točki 154. člena Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper obdolženca ustavi.

3Pritožba ni utemeljena.

4Obdolžencu je bilo očitano, da je dne 31. 5. 2024 ob 22.00 uri vozil osebno vozilo iz smeri Koroške ceste proti cest Talcev v Velenju, pri tem pa je imel v organizmu najmanj 0,54 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.

Obdolženec je v postopku pred sodiščem prve stopnje na zaslišanju priznal prekršek (tako količino alkohola v litru izdihanega zraka kot tudi zavest o protipravnosti svojega ravnanja). Sodišče prve stopnje je poleg obdolženčevega priznanja, pri zaključku o obstoju njegove odgovornosti za očitani prekršek upoštevalo tudi ugotovitve, ki so izhajale iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, pri čemer je obdolžencu očitalo, da je storil prekršek z eventualnim naklepom.

5Zagovornik v pritožbi očita, da je bila obdolžencu kršena pravica do uporabe svojega jezika v postopku pred prekrškovnim organom, saj mu policisti niso zagotovili tolmača, kot to zahteva 19. člen Zakona o nalogah in pooblastilih policije (ZNPPol). Ker ga niso poučili o pravici do prevajanja, pa je bil kršen tudi 8. člen Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

6Skladno z določbo 19. člena ZNPPol morajo policisti za jezikovno sporazumevanje pri opravljanju policijskih nalog upoštevati predpise o slovenščini kot uradnem jeziku ter o rabi italijanščine in madžarščine kot uradnih jezikov na območju občin, v katerih živi avtohtona italijanska oziroma madžarska narodna skupnost. Pri ustnem sporazumevanju z osebami, ki ne znajo slovenščine, policisti lahko uporabljajo tudi drug jezik, ki ga oseba razume, sicer pa tolmača. Gluhi osebi pripada pravica do tolmača skladno z zakonom, ki ureja uporabo slovenskega znakovnega jezika.

Pritožba zatrjuje, da obdolženec ne razume in ne govori slovenskega jezika, temveč razume zgolj in samo nemški jezik, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, saj je na narok za zaslišanje obdolženca pritegnilo tolmačko za nemški jezik. Takšnim pritožbenim trditvam ni mogoče slediti, saj niti iz ugotovitev izpodbijane sodbe, niti iz listin v spisu ne izhajajo okoliščine, ki bi kazale na to, da obdolženi ne zna slovenskega jezika. Sicer je sodišče prve stopnje na narok za zaslišanje obdolženca res pritegnilo tolmačko za nemški jezik, vendar jo je vabilo hkrati z obdolžencem, ker je obdolženec tujec in ne zato, ker bi ugotovilo, da obdolženec ne zna slovenskega jezika. Pri tem iz razlogov izpodbijane sodbe oziroma zapisnika o naroku z dne 1. 6. 2024 izhaja, da je obdolženec na zaslišanju prekršek priznal ter obrazložil, zakaj je odklonil oziroma zavrnil nadaljnje preizkuse, ki so mu jih odredili policisti. Tako je pojasnil, da so na dan prekrška imeli pogreb nečaka, ki je umrl zaradi napake zdravnika, takrat mu ni šlo dobro zaradi vse te agonije in preprosto ni hotel ničesar več slišati. Prav tako je pojasnil, da je lastnik nepremičnine v Sloveniji, in sicer ima hišo med Laškim in Rimskimi Toplicami ter da večinoma živi v Nemčiji, tu in tam pa tudi v Sloveniji. Glede na navedeno pritožba neutemeljeno zatrjuje, da so policisti z obdolženim komunicirali v jeziku, ki ga ni razumel, saj kaj takega iz zagovora obdolženca, ki je razlagal zakaj v postopku s policisti ni hotel na nadaljnje preiskave in celo priznal prekršek, ni mogoče niti smiselno razbrati. Vsled temu je tako kršitev 19. člena ZNPPol, kot posledično kršitev po drugem odstavku 155. člena ZP-1 očitana neutemeljeno.

Pritožbeni očitki pa so neutemeljeni tudi v zvezi s kršitvijo 8. člena ZKP, in sicer že zato, ker se navedeni člen ZKP nanaša na sodne postopke, pritožba pa povzeti očitek utemeljuje z dejstvom, da policisti obdolženca niso poučili o njegovi pravici do prevajanja in tolmačenja.

7Ob vsem navedenem tudi pritožbeni zaključek, da sodba temelji na nezakonitem dokazu ni utemeljen ter očitana kršitev po 6. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1 ni podana.

Pritožbene trditve, da policisti niso obvestili konzulata R Nemčije ter da so na kraju prekrška bili do obdolženca nasilni in mu niso pustili, da prestavi svoj avtomobil na varno mesto, pa na pravilnost izpodbijane odločitve ne morejo vplivati.

8Ob pravilnih ugotovitvah, da so obdolžencu na zakonit način dokazani vsi objektivni zakonski znaki prekrška vožnje pod vplivom alkohola, mu je sodišče prve stopnje utemeljeno očitalo ravnanje z eventualnim naklepom, saj tudi pritožbeno sodišče ne dvomi v to, da se je obdolženec glede na ugotovljeno stopnjo alkohola nedvomno tudi zavedal, da je koncentracija alkohola v organizmu tolikšna, da je pod vplivom alkohola in da lahko z vožnjo vozila v cestnem prometu stori prekršek vožnje pod vplivom alkohola pa je v to privolil.

9Pritožba se je izkazala za neutemeljeno in ker tudi kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, pritožbeno sodišče ni ugotovilo, je pritožbo zagovornika obdolženca kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

10Ker zagovornik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče obdolžencu na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 in tar. št. 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) odločilo, da je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 255,00 EUR, ki jo je dolžan plačati v 15. dneh po vročitvi te sodbe.