VSC Sklep II Kp 21433/2024

Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

1Z izpodbijanim sklepom je Okrajno sodišče v Velenju v skladu s 26. in 36. členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) odločilo, da ni krajevno pristojno za sojenje glede dejanja po 2. točki subsidiarnega obtožnega predloga. Opredelilo se je, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v pristojno reševanje stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Litiji.

2Zoper sklep se je pritožil pooblaščenec oškodovanca kot tožilca, kot je uvodoma navedel, "v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov". Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne v nadaljnje obravnavanje Okrajnemu sodišču v Velenju.

3Pritožba ni utemeljena.

4Ustrezno je stališče sodišča prve stopnje, da dejanj pod točkama 1 in 2 obtožnega predloga ni mogoče vrednotiti kot nadaljevano kaznivo dejanje v smislu prvega odstavka 54. člena KZ-1. Res v izpodbijanem sklepu razlogov v tej smeri ni, se pa nedvomno nahajajo v točki 3 sklepa I K 21433/2024-7 z dne 9. 7. 2024, s katerim je prvo sodišče zavrglo obtožni predlog glede dejanja pod točko 1. Oba sklepa je treba upoštevati kot celoto (navsezadnje bi prvo sodišče o obeh vprašanjih lahko odločilo tudi z istim sklepom), sam pooblaščenec pa v pritožbi priznava, da se je bil seznanil z vsebino obeh sklepov (zoper oba sklepa je prav tako vložil pritožbi).

5Med dejanjema na škodo iste družbe, ki naj bi ju obdolženka izvršila 16. 6. 2021 (v Litiji) in 28. 12. 2023 (v Velenju), prvenstveno ni časovne povezave, obenem pa niti prostorske povezave. V nadaljevano kaznivo dejanje je mogoče vključiti le dejanja, ki so izvršena istočasno ali zaporedoma, razlaga tega kriterija pa mora biti čim bolj restriktivna. Gre za časovno strnjeno delovanje storilca, praviloma izvršeno serijsko in v krajšem časovnem obdobju, tako da med posamičnimi izvršitvenimi dejanji ne pride do časovnega pretrganja oziroma do časovne diskontinuitete, pri čemer je izraz "zaporedoma" (ki ga na obdolženko naslavlja obtožni predlog) pomensko treba razlagati čim bližje izrazu "istočasno".¹ Dvomov ne more biti v zaključek, da očitek dveh dejanj, časovno odmaknjenih kar dve leti in pol, ne ustreza konstrukciji nadaljevanega kaznivega dejanja. Pri takšni presoji je odločilen izrek obtožnega predloga, ne pa sklicevanje na druge (pred)kazenske postopke zoper obdolženo, katerih vsebina ni in mestoma niti ne sme biti (zaradi izbrisa obsodb iz kazenske evidence po 2. točki četrtega odstavka 82. člena KZ-1) upoštevna pri oceni, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo 54. člena KZ-1. Iz opisa dejanj v tenorju obtožnega predloga nadaljevanega kaznivega dejanja ni mogoče tvoriti - opis dveh domnevnih aktov ne kaže na "serijsko" (enotno) dejavnost obdolžene, drugačna prizadevanja pritožbe pa so glede na pojasnjeno neuspešna.

6Ker je treba dejanji pod točkama 1 in 2 obtožnega predloga torej obravnavati ločeno, je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da za obravnavanje dejanja, domnevno izvršenega v Litiji, Okrajno sodišče v Velenju ni krajevno pristojno. Stvarno in krajevno pristojno je namreč Okrajno sodišče v Trbovljah (ki po 105.a členu Zakona o sodiščih rešuje tudi kazenske zadeve iz pristojnosti Okrajnega sodišča v Litiji). Slednje sodišče bo v tej posledici presodilo ne/izpolnitev pogojev za obravnavanje točke 2 obtožnega predloga, tj. primarno že z vidika določbe drugega odstavka 60. člena ZKP.

7Glede na navedeno je višje sodišče, ob odsotnosti kršitev iz petega odstavka 402. člena ZKP, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (tretji odstavek 402. člena ZKP).

¹ Npr. sodba VS RS I Ips 58203/2010-93 z dne 17. 1. 2013.