VSL Sklep III Cp 1798/2024

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

1Tožnik je 16. 12. 2016 zoper Banko Slovenije (takrat 1. toženo stranko) in NLB, d. d. (takrat 2. toženo stranko) vložil tožbo, s katero je zaradi izbrisa njegovih podrejenih obveznic na podlagi odločbe Banke Slovenije o izrednih ukrepih z dne 17. 12. 2013 zahteval plačilo 19.000 EUR. Postopek je bil s sklepom z dne 6. 4. 2017 (list. št. 47) z dnem 6. 4. 2017 prekinjen, s sklepom z dne 20. 1. 2020 (list. št. 1) pa je bilo nato odločeno, da se z dnem 19. 12. 2019 postopek nadaljuje in da se zahtevek zoper Banko Slovenije izloči.

2Sledil je izpodbijani sklep. Z njim je sodišče prve stopnje odločilo, da ni pristojno za odločanje v tej zadevi (I. točka izreka) in bo ta po pravnomočnosti sklepa odstopljena Okrožnemu sodišču v Mariboru kot pristojnemu sodišču (II. točka izreka sklepa). Tožnik je zoper odločitev 6. 2. 2020 vložil pritožbo. V nadaljevanju je sodišče prve stopnje 22. 7. 2024 izdalo sklep, da se postopek, ki je bil v tej zadevi prekinjen od 5. 3. 2020, nadaljuje s 15. 6. 2024. Tožnika je z dopisom pozvalo, da sporoči, ali (glede na 6. čl. in 48. čl. ZPSVIKOB-1¹) vztraja pri vloženi pritožbi. Ker tožnik na poziv ni odgovoril, je bila tožnikova pritožba 28. 10. 2024 predložena pritožbenemu sodišču.

3Predmet pritožbenega preizkusa je torej sklep z dne 29. 1. 2020, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tej zadevi in je podana pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru.

Pritožbene navedbe

4Tožnik nominalno uveljavlja vse pritožbe razloge po 1. odst. 338. čl. Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Predlaga spremembo oziroma razveljavitev odločitve. V bistvenem navaja, da je sodišče zadevo odstopilo v reševanje Okrožnemu sodišču v Mariboru kljub temu, da je ZPSVIKOB² v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/13, saj tožniku nalaga nesorazmerno dokazno breme. Z odstopom zadeve drugemu sodišču mu je bilo odvzeto pravno sredstvo zoper poslovno banko v smeri odločanja o (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije. Okrožno sodišče v Mariboru o zakonitosti odločbe ne more odločati kot o predhodnem vprašanju odškodninske odgovornosti. Tožbeni zahtevek ima podlago ne le v 350. čl. ZBan-1,³ temveč tudi v 85. čl. Direktive BRRD v zvezi s 26. čl. Ustave, saj so bile vse tožbe, vložene pred Upravnim sodiščem, zavržene.

5Toženka na pritožbo ni odgovorila.

Presoja utemeljenosti pritožbe

6Pritožba ni utemeljena.

7Izpodbijani sklep je bil izdan ob upoštevanju določb ZPSVIKOB⁴, ki je začel veljati 19. 12. 2019, in s katerim je zakonodajalec poskušal urediti ustavno skladno odškodninsko varstvo nekdanjih imetnikov podrejenih obveznic zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče je najprej začasno zadržalo izvrševanje ZPSVIKOB (odločba U-I-4/20 z dne 5. 3. 2020), nato pa je zakon v celoti razveljavilo (odločba U-I-4/20 z dne 16. 2. 2023). Nov zakon, ki ureja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ZPSVIKOB-1,⁵ je bil sprejet 31. 5. 2024, veljati pa je začel 15. 6. 2024. Tožnik je tožbo vložil 16. 12. 2016, torej že pred sprejemom razveljavljenega ZPSVIKOB in sedaj veljavnega ZPSVIKOB-1.

8ZPSVIKOB-1 v 1. alineji 1. čl. določa, da ta zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerimi se nekdanjim delničarjem oz. delničarkam ali upnikom oz. upnicam banke, katerih delnice banke ali obveznosti banke so deloma ali v celoti prenehale, ali drugim osebam, katerih pravice so prizadete zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a čl. ZBan-1, omogoča učinkovito sodno varstvo. Nekdanji imetnik lahko uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon (1. odst. 3. čl. ZPSVIKOB-1). Ta zakon se ne uporablja za tožbeni zahtevek, s katerim nekdanji imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti poslovne banke, niti za druge tožbene zahtevke, s katerimi se ne uveljavlja odškodninsko varstvo po prvem odstavku tega člena (3. odst. 3. čl. ZPSVIKOB-1). Skladno z zadnjim stavkom 1. odst. 27. čl. ZPSVIKOB-1 se tožba vloži zoper Banko Slovenije. Nekdanji imetnik je upravičen do povračila škode (odškodnine), če mu je zaradi učinka izrednega ukrepa nastala škoda v višini, ki je višja od škode, ki bi mu nastala, če izredni ukrep ne bi bil izrečen (1. odst. 4. čl. ZPSVIKOB-1). Če ta zakon ne določa drugače, se za postopek, ki se vodi v skladu s tem zakonom, uporablja zakon, ki ureja pravdni postopek, in sicer pravila postopka v gospodarskih sporih (1. odst. 5. čl. ZPSVIKOB-1). Za odločanje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, je izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru (1. odst. 6. čl. ZPSVIKOB-1). Po 1. odst. 48. čl. ZPSVIKOB-1 se sodišče, ki vodi postopke, v katerem so vložene tožbe s tožbenimi zahtevki zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije, ki se ob uveljavitvi tega zakona vodijo zoper Banko Slovenije ali Republiko Slovenijo, in ni pristojno sodišče v skladu s tem zakonom, v dveh mesecih od uveljavitve tega zakona po uradni dolžnosti s sklepom izreče za nepristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih.

9ZPSVIKOB-1 torej ureja posebno pravno podlago za povračilo škode, posebno prisojnost sodišč in posebna postopkovna pravila. Okrožno sodišče v Mariboru je izključno pristojno za odločanje o teh tožbenih zahtevkih, ki se vodijo na podlagi ZPSVIKOB-1, po posebnih postopkovnih pravilih. Za morebitne druge zahtevke zoper Banko Slovenije ne velja izključna pristojnost sodišča niti se ne uporabljajo pravila postopka po ZPSVIKOB-1.

10Četudi je bil izpodbijani sklep izdan in s pritožbo izpodbijan v času veljavnosti ZPSVIKOB, je odločitev, s pravno podlago v novem zakonu, ki (enako kot ZPSVIKOB) glede odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije zaradi učinkov odločbe o izrednih ukrepih določa izključno pristojnost Okrožnega sodišča v Mariboru, pravilna. 1. odst. 48. čl. ZPSVIKOB-1 se, kot je zgoraj navedeno, izrecno nanaša na postopke po že vloženih tožbah; ker je (izpodbijani) sklep o nepristojnosti že bil izdan, je nesmiselno in neekonomično, da bi se razveljavil samo zato, da bi bil znova izdan identičen sklep. Tožniku se namreč s predmetnim sklepom v ničemer ne jemlje njegovega pravnega varstva in ne zmanjšuje ne procesnih, še manj pa materialnopravnih upravičenj.

11Tožnik uveljavlja odškodninsko varstvo zaradi varstva zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije in gre torej za zahtevek v smislu 1. odst. 3. čl. ZPSVIKOB-1. Pritožbena navedba, da ima zahtevek podlago tudi v 26. čl. Ustave ter tudi v 85. čl. Direktive BRRS, nima vpliva na presojo o pravilnosti izpodbijane odločitve, ker se tudi preostala zatrjevana pravna podlaga nanaša in izvira iz učinkovanja odločbe Banke Slovenije, s katero je bil izrečen izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke na podlagi 253.a in 261.a čl. ZBan-1.

12V ZPSVIKOB-1 je (enako kot prej v ZPSVIKOB) poudarjena samostojnost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije in do poslovne banke (1. in 3. odst. 3. čl. ZPSVIKIB-1). Z izpodbijano odločitvijo, ki temelji na pravilu o izključni krajevni pristojnosti, torej ni bilo poseženo v procesna upravičenja in pričakovanja, ki jih ima tožnik zoper poslovno banko⁶, kot to očita pritožnik, sicer pa se bo imel tožnik o svojih siceršnjih procesnih upravičenjih možnost izjaviti⁷ v nadaljevanju postopka pred Okrožnim sodiščem v Mariboru, zaradi česar v njegovo pravico do izjave s potrditvijo izpodbijanega sklepa ne bo poseženo (8. točka 2. odst. 339. čl. ZPP in 22. čl. Ustave RS).

13Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa niso podani razlogi, na katere je pritožbeno sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. čl. ZPP).

¹ Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, Ur. l. RS, št. 44/2024.
² Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, UL RS, št. 72/2019.
³ Zakon o bančništvu, Ur. l. RS, št. 131/2006, s spremembami in dopolnitvami.
⁴ V 9. členu ZPSVIKOB je bilo določeno, da je za sojenje v postopkih, ki se vodijo na podlagi tega zakona, izključno pristojno Okrožno sodišče v Mariboru.
⁵ Zakon o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, UL RS, št. 44/2024.
⁶ Pristojnost za odločanje v postopkih zoper poslovno banko temelji na splošnem pravilu o krajevni pristojnosti iz 48. člena ZPP (pristojnost glede na sedež pravne osebe).
⁷ Glej sklepa VS RS III R 17/2022 in III R 5/2020.