VSK Sklep Cpg 76/2024

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da mora tožena stranka v 15 dneh plačati tožeči stranki 5.796,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 8. 2023 dalje do plačila.

2Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po svojem pooblaščencu pritožila tožena stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne, podrejeno pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da je sodišče prve stopnje glede vprašanja, ali so v konkretnem primeru podani elementi za opredelitev tožene stranke kot delodajalca, grobo preseglo trditveno in dokazno podlago tožeče stranke ter je dejansko stanje ugotavljalo samovoljno povsem mimo trditvene in dokazne podlage tožeče stranke. S tem je zagrešila absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožeča stranka je namreč v tožbi navedla zgolj, da je bil poškodovani delavec zaposlen pri družbi A. d.o.o., ki je bila v razmerju do tožene stranke podizvajalec del. A. A. je mogoče očitati malomarno ravnanje, ker ni vršil ustreznega nadzora nad izvajanjem del in je s tem povzročil poškodbo zavarovanca tožeče stranke. Tožeča stranka je v svojih trditvah zagovarjala uporabo določbe 190. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2) in dodatno pojasnjevala, da je bil A. A. prisoten na gradbišču in bi moral, če kooperant in njegovi delavci niso spoštovali pravil o varnem delu, prepovedati nadaljnje izvajanje del. V pritožbi tožena stranka nadalje opozarja, da je sodišče prve stopnje prezrlo njene navedbe v zvezi s tem, da je poškodovanega delavca napotil na delo B. B., pri čemer naj bi družba A. d.o.o. izvajala sporna dela, pri katerih je prišlo do škodnega dogodka. Ta izvajalec je imel na razpolago tudi bager in bagerista in bi lahko izvedel zaščito izkopanega jarka z razpiranjem ali ureditvijo brežin ob upoštevanju kota notranjega trenja zemljine. V tej zvezi je tožena stranka predložila v spis slikovno gradivo ter predlagala zaslišanje A. A. kot priče. Sodišče prve stopnje je ta dokaz neutemeljeno zavrnilo. Pritožba nadalje opozarja, da je tudi sam delavec, ki se je v konkretnem primeru poškodoval, soodgovoren za nastalo škodo.

3Pritožba tožene stranke je utemeljena.

4V obravnavani zadevi je ključnega pomena ugotovitev sodišča prve stopnje, da so na strani tožene stranke podani elementi za opredelitev te stranke kot delodajalca poškodovanega delavca C. C., čeprav je bil ta v času škodnega dogodka formalno zaposlen pri družbi A. d.o.o., ki je na podlagi podjemne pogodbe, sklenjene s toženo stranko, izvajala gradbena dela priključitve kanalizacijskega voda novogradnje na obstoječ javni kanalizacijski javni vod¹. Podjemna pogodba med toženo stranko kot izvajalko in družbo A. d.o.o. kot podizvajalko naj bi se torej izvajala kot pogodba o zagotavljanju dela delavcev drugemu uporabniku.

5Pritožba tožene stranke v tej zvezi utemeljeno opozarja, da je tožeča stranka v okviru trditvenega gradiva (glede pasivne legitimacije tožene stranke) navajala le, da je delavcu tožene stranke A. A. (delovodji na gradbišču) mogoče očitati malomarno ravnanje, ker ni izvajal ustreznega nadzora nad izvajanjem del in je s tem povzročil poškodbo zavarovanca tožeče stranke. Poleg tega je tožeča stranka glede odgovornosti tožene stranke za nastalo škodo zagovarjala uporabo določbe 190. člena ZPIZ-2 ter dodatno navajala, da je bil delavec tožene stranke (delovodja) prisoten na gradbišču in bi moral, če kooperant in njegovi delavci ne spoštujejo pravil o varnem delu, prepovedati nadaljnje izvajanje del.

6Opravljanje dejavnosti zagotavljanja dela delavcev uporabniku je vsako zagotavljanje dela delavcev s strani pravne ali fizične osebe, s katero ima delavec sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, uporabniku, pri katerem delavec opravlja delo pod nadzorom in v skladu z navodili uporabnika ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika (prvi odstavek 163. člena Zakona o urejanju trga dela, ZUTD. Glede na omenjene podane trditve tožeče stranke je sodišče prve stopnje v zvezi s konkretnimi zaključki o posredovanju dela delavcev uporabniku (toženi stranki) več kot očitno preseglo trditveno podlago tožeče stranke o tem vprašanju, pri čemer toženi stranki zaradi opustitve materialno procesnega vodstva tudi ni dalo nobene možnosti, da se o tem izjavi. Izpodbijana sodba zato tudi po oceni pritožbenega sodišča predstavlja za toženo stranko presenečenje, spričo česar obravnavana pritožba pravilno opozarja, da je v obravnavani zadevi podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

7Ravno tako pritožba tožene stranke upravičeno opozarja, da sodišče prve stopnje glede ugotavljanja omenjenega pravno pomembnega dejstva ni spoštovalo načela enakopravnega obravnavanja strank ter je v okviru dokazovanja naredilo vnaprejšnjo dokazno oceno. Sodišče prve stopnje je namreč zanemarilo navedbe tožene stranke: 1. da je B. B. (predstavnik kooperanta A. d.o.o.) kritičnega dne napotil svoje delavce (med katerimi je bil tudi neposredno poškodovani delavec) na delovno nalogo priklopa fekalne kanalizacije na obstoječ jašek kanalizacije na makadamski cesti, 2. da je bil na gradbišču material za izdelavo zagatnih sten in 3. da je imel izvajalec A. d.o.o. na razpolago bager in bagerista ter bi lahko izvedel ustrezno zaščito izkopanega jarka. V tej zvezi je tožena stranka predlagala tudi zaslišanje A. A. kot priče, pri čemer je ta dokazni predlog sodišče prve stopnje brez opredelitve razlogov zavrnilo.

8Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in razveljavilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje ter vrnilo zadevo temu sodišču v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Po oceni pritožbenega sodišča bi pritožbena obravnava ne pomenila ustreznega sredstva za zagotavljanje sojenja brez nepotrebnega odlašanja (drugi odstavek 354. člena ZPP), upoštevaje ob tem, da bi glede na stanje procesnega gradiva pritožbeno sodišče lahko prvič odločalo o določenih zaokroženih vprašanjih (zatrjevana podlaga zahtevka, višina zahtevka), ki ne v dejanskem in ne v pravnem pogledu niso bila predmet presoje sodišča prve stopnje. V tem primeru bi bilo lahko kršeno ustavno pravno načelo instančnosti.

9Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na smiselni uporabi določbe tretjega odstavka 165. člena ZPP.

¹ Pri tem delu je 11. 2. 2015 prišlo do porušitve brežine jarka, zaradi česar je bil poškodovan omenjeni delavec družbe A., d.o.o.