VSK Sodba PRp 626/2024

I. Ob obravnavanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se v odločbi o prekršku ne izreče enotna globa v višini 5.000,00,00 EUR za pravno osebo in 2.000,00 EUR za odgovorno osebo, in se namesto tega izreče globa za prekršek pod točko 5 v višini 1.000,00 EUR za pravno osebo in v višini 400,00 EUR za odgovorno osebo.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

1Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Novi Gorici delno ugodilo zahtevi storilcev za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Tržnega inšpektorata RS, Območne enote Nova Gorica, št. 7100-1552/2022-4 z dne 9.2.2023, tako da je postopke zaradi prekrškov, navedenih v točkah 1 do 4 izreka odločbe ustavilo, ker očitana dejanja niso prekršek. V preostalem delu (glede prekrška pod točko 5) pa je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo. Spremenilo je še odločitev o sodni taksi.

2Zoper zavrnilni del in odločitev o sodni taksi se storilca pritožujeta po svojem zagovorniku. V postopku je bilo sporno, ali prodajalna družbe A. na območju mejnega prehoda B. sodi med izjeme po četrtem odstavku 8. člena Zakona o trgovini (v nadaljevanju ZT-1), oziroma ali predstavlja prodajalno po sedmem odstavku 87. člena ZT-1. Sodišče je zahtevo za sodno varstvo zavrnilo, ker naj bi prodajalna v nedeljo, 28.8.2022 poslovala na preveliki površini. Vprašanje površine je bilo med postopkom povsem drugotnega pomena. Odločba o prekršku ne vsebuje nobenih elementov, na podlagi katerih bi bil očitek o preveliki površini sploh lahko samostojno obravnavan, saj manjka konkretizacija izvršitvenega oziroma opustitvenega ravnanja. Očitek prekrškovnega organa se je nanašal na to, da prodajalna, ki po njegovem mnenju ne sodi med izjeme glede obratovalnega časa, sploh posluje in ne na to, da je poslovala v preveliki površini. Poleg tega sta pritožnika izrecno navajala, da je prostor ob nedeljah fizično omejen, tako da ne presega dovoljene površine in tudi da je odgovorna oseba zaposlenim izdala izrecno navodilo glede tega. Morebitna neizpolnitev navodil ne more bremeniti pritožnikov. Tudi sicer je opis dejanja nejasen glede ravnanja odgovorne osebe. Slednji je tudi poudarjal, da vse od nastopa funkcije v določitev delovnega časa ni posegal.

3Pritožba ni utemeljena, ob njeni obravnavi pa je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti spremenilo sodbo sodišča prve stopnje glede izrečene sankcije.

4Tretji in četrti odstavek 8. člena ZT-1 določata, da trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajaln ob nedeljah in z zakonom določenih dela prostih dnevih. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko obratovalni čas prodajalne s površino prodajnega prostora do 200 kvadratnih metrov na bencinskih servisih, mejnih prehodih, pristaniščih, namenjenih za javni promet, železniških in avtobusnih postajah in v bolnišnicah, določi brez omejitev. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, morata biti za dopustnost poslovanja ob nedeljah kumulativno izpolnjena dva pogoja: da gre za prodajalno na mejnem prehodu in da površina prodajnega prostora ne presega 200 m². Tak opis je bil tudi v izreku odločbe, saj je prekrškovni organ storilcema očital, da je bila na dan nedelje, 28.8.2022, poslovalnica pravne osebe odprta, čeprav prodajalna ni na območju mejnega prehoda in čeprav je površina presegala 200 m². V opisu so bili tudi konkretizirani vsi znaki prekrška (opisana je bila lega stavbe in navedeno, da površine prodajalne znaša 380 m²) in sta imela storilca možnost obrambe.

5Ves čas sta bila torej predmet postopka oba očitka, iz izpodbijane sodbe izhaja, da je bila tržna inšpektorica celo zaslišana tudi o tem, ali je bila prodajalna v času njenega obiska kakorkoli pregrajena. Zato ne drži pritožbeni ugovor, da predmet postopka ni bilo tudi ugotavljanje površine prodajalne.

6Na podlagi povedanega očitana kršitev postopka ni podana. Sodišče je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je bila na dan 28.8.2022, to je v nedeljo, prodajalna odprta in da je njena površina znašala okrog 380 m². Na ugotovljena dejstva je pritožbeno sodišče vezano, saj po določbi drugega odstavka 66. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) pritožba zoper sodbo o zahtevi za sodno varstvo iz razloga napačno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ni dopustna. Zakonski zanki prekrška so zato podani in to tako za pravno osebo kot za njeno odgovorno osebo. Odgovornost slednje temelji na določbi 15. a člena ZP-1, po kateri odgovorna oseba odgovarja poleg pravne osebe, če prekršek stori s svojim dejanjem pri opravljanju dejavnosti pravne osebe. Prav za tak primer je glede na opis prekrška v odločbi o prekršku šlo. Pritožnika z očitki v zvezi z odgovorno osebo ne moreta uspeti tudi iz razloga, ker doslej dejstva v zvezi z opredelitvijo odgovorne osebe in njenim ravnanjem niso bila sporna.

7Pritožba je na podlagi povedanega sicer neutemeljena, vendar je uradni preizkus pokazal, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe zakona, saj hkrati z ustavitvijo postopka glede štirih prekrškov ni poseglo v izrečeno enotno globo. Prekrškovni organ je namreč za vsakega od petih prekrškov določil globo, nato pa izrekel enotno sankcijo (prvi odstavek 27. člena ZP-1). Ker je bil postopek glede štirih prekrškov ustavljen, je pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremenilo glede odločitve o sankciji (deveti odstavek 163. člena ZP-1), tako da je namesto enotne globe za pet prekrškov izreklo le eno globo za prekršek pod zaporedno št. 5 odločbe o prekršku v višini 1.000,00 EUR (za pravno osebo) in 400,00 EUR (za odgovorno osebo). Sicer pa je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem, pa nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

8Ker je bilo odločeno delno v korist storilcema, se sodna taksa za pritožbo ne odmeri (drugi odstavek 147. člena ZP-1).