VSM Sklep III Cp 601/2024

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

1Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca z dne 22. 5. 2024 za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, da se mld. otroci zaupajo v varstvo in vzgojo njemu, da se začasno določijo stiki s predlagateljico in da se ji naloži plačevanje preživnine.

2Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo nasprotni udeleženec. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da napadeni sklep spremeni tako, da njegovemu predlogu za izdajo začasne odredbe v celoti ugodi, podredno, da izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da so mld. otroci ogroženi, ker jih predlagateljica ne pripelje na stike pred Policijsko postajo X., kot je določeno s končnim sklepom sodišča prve stopnje II N 159/2022 z dne 27. 12. 2023. Okrajno sodišče na Ptuju že izdalo sklep o izvršbi I 148/2024, s katerim je dovolilo predlagano izvršbo zoper predlagateljico zaradi neizvršitve stikov z mld. otroki. Ker predlagateljica ne izvršuje veljavnega sklepa o stikih z mld. otroci z očetom po sklepu z dne 27. 12. 2023, mld. otrokom nastaja neposredna škoda v duševnem razvoju, zaradi česar so ogroženi. Predlagateljica ni s stopnjo verjetnosti izkazala, da bi nasprotni udeleženec ob predaji otrok 30. 5. 2024 zmerjal njo in njeno mater, saj gre za trditve, ki niso podprte z nobenim dokaznim gradivom, razen z ovadbo na policijski postaji, kar pa ni dokaz o samem obstoju dejanja. Izpostavlja, da s predlagateljico ne more vzpostaviti osnovne komunikacije, saj je njun odnos zelo konflikten, ob nasilnih in agresivnih izpadih s strani predlagateljice pa je napaden tudi temeljni občutek o varnosti pri mld. otrocih, ki so bili žal večkrat udeleženci in priče teh dogodkov. Opisuje dogodke 2. 8. 2022, v juliju 2022, 19. 1. 2023, 10. in 12. 2. 2023 in v tej zvezi navaja, da sta takrat nasprotna udeleženka oziroma njena mati izvajali fizično nasilje nad mld. otroki, glede na preteklo nasilno ravnanje nasprotne udeleženke in njene mame pa je za pričakovati, da bosta s takim nasilnim ravnanjem nadaljevali tudi v prihodnosti. Izpostavlja dogodek 28. 3. 2024, ko se predlagateljica ni odzvala na sporočilo nasprotnega udeleženca glede predaje otrok, ko je nasprotni udeleženec predlagateljici sporočil, kje se otroci nahajajo ter jo vprašal, ali pride po njih, nakar ga je predlagateljica prijavila na policijo ter izjavila, da ne ve, kje so njeni otroci; nasprotni udeleženec jih je dostavil na policijsko postajo, kjer jih je hotel tudi mirno predati predlagateljici, ona pa je imela na policijski postaji ob predaji otrok čustveni izpad, zaradi katerega so bili mld. otroci prestrašeni. Izpostavlja, da sklep o glavni stvari z dne 27. 12. 2023 ni v korist mld. otrok. Sodišče prve stopnje bi moralo pred izdajo izpodbijanega sklepa neposredno zaslišati nasprotnega udeleženca, pridobiti mnenje mld. otrok in zaslišati s strani nasprotnega udeleženca predlagane priče. Navaja, da je predlagateljica nestabilna in v nenehnem stresu ter ima napade panike, kar je pokazal dogodek z dne 1. 1. 2024 ob predaji otrok. Stroškov na priglaša.

3Predlagateljica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev. Stroškov ne priglaša.

4Pritožba ni utemeljena.

5Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).

6Pritožbeni preizkus pokaže, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti uradno upoštevnih niti pritožbeno uveljavljanih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

7V predmetni zadevi je nasprotni udeleženec dne 22. 5. 2024 vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katerim je predlagal, da se mld. otroci zaupajo v varstvo in vzgojo njemu, da se začasno določijo stiki s predlagateljico in da se ji naloži plačevanje preživnine. V skladu s 160. členom Družinskega zakonika (v nadaljevanju DZ) sodišče izda začasno odredbo, če je verjetno izkazano, da je otrok ogrožen¹ (161. členu DZ). Po določbi prvega odstavka 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati vsakršno začasno odredbo, s katero je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka, izrecno pa dopušča izdajo začasne odredbe o vzgoji in varstvu otrok, o načinu izvajanja stikov in o preživljanju otrok.

8Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša zakonca in starša mld. otrok A. A., roj. 2017, B. B., roj. 2018 in C. C., roj. 2019. Njuna zveza je razpadla junija 2022, ko se je predlagateljica skupaj z mld. otroci iz Z. preselila v varno hišo v Y., kjer še zmeraj stanujejo. Kmalu zatem se je začel predmetni postopek. Sodišče prve stopnje je s končnim sklepom z dne 27. 12. 2023, ki je že pravnomočen,² meritorno odločilo v predmetni zadevi. In sicer je z navedenim končnim sklepom zakonsko zvezo udeležencev postopka razvezalo, mld. otroke udeležencev zaupalo v varstvo in vzgojo materi - predlagateljici, določilo stike z očetom (nasprotnim udeležencem) ter preživnino. Sodišče prve stopnje je nato s sklepom z dne 9. 2. 2024, ki je že prav tako pravnomočen,³ zavrnilo predlog nasprotnega udeleženca z dne 4. 1. 2024 za izdajo sklepa o (ureditveni) začasni odredbi, s katerim je predlagal, da se mladoletni otroci začasno zaupajo v varstvo in vzgojo njemu, z materjo (predlagateljico) pa se določijo stiki in se ji naloži plačilo preživnine v mesečnem znesku 100,00 EUR. Sodišče prve stopnje je zatem s sklepom z dne 21. 3. 2024, ki je tudi pravnomočen,⁴ ponovno zavrnilo vsebinsko isti predlog nasprotnega udeleženca za izdajo sklepa o (ureditveni) začasni odredbi. Pritožbeno ni sporno, da predlagateljica ne spoštuje končnega sklepa II N 159/2022 z dne 27. 12. 2023, ker v petek popoldan ne vozi mld. otrok na vikend stike v X., kot je določeno z navedenim sklepom.

9Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje še izhaja, da imata starša neprimeren odnos, da sta nezmožna sodelovanja, nepripravljena na medsebojno komunikacijo, drug pri drugem iščeta najmanjše napake. Pri izvrševanju stikov obstaja problem pri obeh starših, saj je bila predlagateljica 24. 5. 2024 pripravljena pripeljati mld. otroke na stik v X., enako tudi za vikend od 31. 5. 2024 do 2. 6. 2024, vendar do izvedbe stikov ni prišlo zaradi nesporazuma v komunikaciji in iz razloga, ker oče predlagateljici prevzema mld. otrok predhodno ni potrdil. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da nasprotni udeleženec niti sam dosledno ne izvršuje stikov med tednom ob četrtkih popoldan (kot so določeni v končnem sklepu z dne 27. 12. 2023). Prav tako je ugotovilo, da je bil nasprotnemu udeležencu s sklepom Okrožnega sodišča v Ljubljani I Kpd 38562/2024 izrečen ukrep prepovedi približevanja predlagateljici zaradi dogodka 30. 5. 2024, ko naj bi ji grozil.

10Sodišče prve stopnje je predlog za izdajo začasne odredbe pravilno zavrnilo iz razloga, ker ni izkazana ogroženosti otrok, ki je po 161. členu DZ predpostavka za izdajo začasne odredbe, oziroma ker nasprotni udeleženec ni za verjetno izkazal, da bi po izdaji končnega sklepa (z dne 27. 12. 2024) oziroma sklepa z dne 21. 3 2024, s katerim je bil zavrnjen njegov vsebinsko isti predlog za izdajo začasne odredbe, prišlo do bistveno spremenjenih okoliščin, ki bi narekovale potrebo po izdaji začasne odredbe, kot izhaja iz 7. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa.

11Sodišče prve stopnje je v 8. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa tudi ustrezno ovrednotilo okoliščino, da predlagateljica končnega sklepa z dne 27. 12. 2023 ne izvršuje v celoti, ker ne izvaja prevozov mld. otrok v petek popoldan v X. na vikend stike z očetom (nasprotnim udeležencem). Pravilno je pojasnilo, da ta opustitev predlagateljice sicer ni v korist mld otrok (kot tudi ni v njihovo korist, da se nasprotni udeleženec vsak četrtek ne pripelje na tedenski stik v Y.), vendar ta okoliščina sama po sebi še ne izkazuje ogroženosti mld. otrok, zlasti z ozirom na to, da predlagateljica ne onemogoča stikov z mld. otroci v Y. in da ne brani, da bi nasprotni udeleženec za potrebe vikend stikov mld. otroke prevzemal v Y.

12Sodišče druge stopnje k temu še dodaja, da okoliščina, da predlagateljica mld. otrok ne pripelje na vikend stike v X., glede na opisane okoliščine primera ne predstavlja razloga za izdajo začasne odredbe zaradi ogroženosti mld. otrok, temveč razlog za vložitev predloga za izvršbo (končni sklep z dne 27. 12. 2023 namreč predstavlja izvršilni naslov glede stikov), česar pa se je po podatkih spisa nasprotni udeleženec že poslužil, Okrajno sodišče na Ptuju pa je dne 8. 5. 2024 izdalo sklep, s katerim je predlagano izvršbo dovolilo.

13Neutemeljene so pritožbene navedbe, da izpodbijani sklep in končni sklep z dne 27. 12. 2023 nista v korist mld. otrok. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da merilo za izdajo začasne odredbe o varstvu in vzgoji otrok ni otrokova korist, temveč njegova ogroženost (161. člen DZ), ki pa v predmetni zadevi ni izkazana.

14Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja, ki se nanašajo na dogodke v letih 2022 in 2023 in 1. 1. 2024,⁵ saj so ti dogodki že zajeti s časovnimi mejami pravnomočnosti sklepa z dne 21. 3. 2024, s katerim je bil vsebinsko isti predlog za izdajo začasne odredbe nasprotnega udeleženca že zavrnjen, oziroma s časovnimi mejami pravnomočnosti končnega sklepa z dne 27. 12. 2023, zato jih nasprotni udeleženec ne more več uveljavljati s predmetno pritožbo. Novih okoliščin, ki bi nastale po izdaji sklepa z dne 21. 3. 2024 in ki bi kazale na ogroženost mld. otrok pri predlagateljici, pa nasprotni udeleženec ni izkazal, zato pogojev za izdajo začasne odredbe ni bilo. Zgolj izostanek komunikacije med staršema in nezmožnost sodelovanja pa ni okoliščina, ki bi sama po sebi kazala na ogroženost otrok pri predlagateljici.

15Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na dogodek 28. 3. 2024, v katerem je imela po navedbah nasprotnega udeleženca predlagateljica na policijski postaji ob predaji mld. otrok čustveni izpad, zaradi katerega so bili mld. otroci prestrašeni, predstavljajo pritožbeno novoto, saj jih nasprotni udeleženec ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje (kot glavni razlog za izdajo začasne odredbe je navajal, da predlagateljica ne izvaja prevozov mld. otrok na stik z njim). Glede na določbo 34. člena ZNP-1⁶ jih je sodišče druge stopnje upoštevalo. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tudi če bi se ta dejstva izkazala za resnična, ne predstavljajo ogroženosti mld. otrok, ki bi utemeljevala izdajo začasne odredbe, s katero bi sodišče mld. otroke predodelilo v vzgojo in varstvo predlagatelju.

16Neutemeljene so pavšalne pritožbene navedbe, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati predlagane priče, saj v pritožbi niti ne konkretizira, zaslišanje katerih prič je predlagal, pa tudi iz predloga za izdajo začasne odredbe z dne 22. 5. 2024 ni razvidno, da bi sploh predlagal zaslišanje kakšne priče.

17Glede pritožbenih očitkov, da bi sodišče prve stopnje moralo izvesti dokaz z zaslišanjem nasprotnega udeleženca in pridobiti mnenje otrok, pa sodišče druge stopnje po eni odgovarja, da glede na določbo drugega odstavka 158. člena DZ⁷ pred izdajo začasne odredbe pridobitev mnenja mld. otrok ni obvezna, po drugi strani pa pri odločanju o izdaji začasne odredbe ni treba izvesti vseh dokazov, temveč le tiste, ki sodišču omogočajo razumno hitro oceno, ali je ogroženost mld. otrok tolikšna, da je z začasno odredbo nemudoma treba zavarovati njihove koristi.⁸ V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje na podlagi listin v spisu in mnenja CSD z dne 31. 5. 2024 to tudi storilo, iz navedenega mnenja pa ne izhaja, da bi bili mld. otroci pri predlagateljici ogroženi. Pa tudi sicer iz zatrjevanj nasprotnega udeleženca niti ni izhaja utemeljenost njegovega predloga za izdajo začasne odredbe (sklepčnost), zato sodišču prve stopnje ni bilo treba niti zaslišati nasprotnega udeleženca niti pridobiti mnenja mld. otrok.

18Glede na to, da ogroženost mld. otrok, ki je predpogoj za izdajo začasne odredbe, ni izkazana, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1). Pri tem se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (360. člen ZPP).

19Udeleženca pritožbenih stroškov nista priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

¹ Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju; s tem je mišljena škoda na telesnem ali duševnem zdravju in razvoju otroka ali na otrokovem premoženju (drugi in tretji odstavek 157. člena DZ).
² Saj je Višje sodišče v Mariboru s sklepom III Cp 256/2024 z dne 7. 5. 2024 zavrnilo pritožbo nasprotnega udeleženca, navedeni sklep pritožbenega sodišča pa je bil udeležencema poslan 7. 6. 2024.
³ Potrjen je bil namreč s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 256/2024 z dne 7. 5. 2024, ki je bil udeležencema poslan 7. 6. 2024.
⁴ Potrjen je bil namreč s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 469/2024 z dne 21. 6. 2024.
⁵ Nasprotni udeleženec v pritožbi opisuje dogodke 2. 8. 2022, v juliju 2022, 19. 1. 2023, 10. in 12. 2. 2023 in v tej zvezi navaja, da sta takrat nasprotna udeleženka oziroma njena mati izvajali fizično nasilje nad mld. otroci. Glede dogodka 1. 1. 2024 pa navaja, da je imela predlagateljica takrat pri predaji otrok pred Vrhovnim sodiščem napad panike.
⁶ V skladu z navedeno določbo sme pritožnik sme v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist mld. otrok.
⁷ Navedena določba se glasi: "Sodišče lahko izda začasno odredbo brez predhodno pridobljenega otrokovega mnenja."
⁸ VSL sklep IV Cp 1780/2021 z dne 17.11.2021, VSL sklep IV Cp 905/2021 z dne 14.07.2021.